diff options
Diffstat (limited to '')
| -rw-r--r-- | geo/sprasevanje/1/dokument.md | 98 | ||||
| -rw-r--r-- | geo/sprasevanje/1/ž | 276 |
2 files changed, 374 insertions, 0 deletions
diff --git a/geo/sprasevanje/1/dokument.md b/geo/sprasevanje/1/dokument.md index a98f219..2a0adee 100644 --- a/geo/sprasevanje/1/dokument.md +++ b/geo/sprasevanje/1/dokument.md @@ -256,3 +256,101 @@ * po prvi svetovni vojni se je povezovanje z ZDA še povečalo * stiki litosferskih plošč: Severnoameriška, Karibska, Kokos, Tihooceanska, Nazca, Južnoameriška + +## medmorska Amerika + +* most med severno in južno Ameriko, ki je v ožini pri Panamskem prekopu širok le 60 do 70 kilometrov. +* gorato ozemlje, vseeno pa nižje od Andov v južni Ameriki +* menjavanje primorskih nižavij, nizkih planot in 3000 do 4000 metrov visokih hribov, na severu se ozemlje razširi v mehiško visoko planoto, obrobljeno z visokimi hrbti in to je prehod v gorati zahod severne Amerike +* za medmorsko Ameriko so značilni potresi, vulkani, hurikani, usadi, poplave, bolezni +* karibsko morje in mehiški zaliv (Ameriško sredozemlje +* karibski tok / zalivski tok +* severnovzhodni pasati (vlažni so, ker pihajo z morja) +* san Juan - vlažno tropsko podnebje +* kingston - savansko +* guaymas - puščavsko +* ciudad de México - visoka nadmorska višina - kaktusi + +## mehika + +* Tenochtitlan - prestolnica Aztekov na dnu osušenega jezera, podoben izgled je imel kot Benetke (ulice = plovne poti), španci so ga porušili, zasnova španskega kolonialnega mesta (na sredi je trg). Problemi glavnega mesta: + - Popocatepetl (5442 metrov) - delujoči vulkan (kot Vezur) + - lega na dnu osušenega jezera + - potresi (na tektonski prelomnici) + - temperaturna inverzija (200 dni v letu) + - priseljevanje (velik naravni prirastek) +* dolina kaktusov v Mehiki - naravna vegetacija v Ameriki +* tropski višinski pasovi in kmetijski pasovi (učbenik 79-80) + +### gospodarstvo mehike + +* visoko razvita civilizacija v predšpanskem obdobju - Maji in Azteki +* kolonialno obdobje in osamosvojitev 1820 +* pred vojno z ZDA je 1846-1847 je bila dvakrat večja +* premirje in 1853 je bila določena meja, ki danes razmejuje Latinsko Ameriko in Anglo-Ameriko +* po osamosvojitvi revolucije in državljanske vojne +* izvoznica srebra, ima cink, baker, žveplo, železo, zlato +* od začetka 20. stoletja - nafta. Prva črpališča nafte v bližinimesta Tampico na vzhodu +* 1938 leta nacionalizacija naftnih polj, pozneje nafte zmanjka +* po letu 1970 nova črpališča na prehodu na polotok Yucatan - velikopotezno črpanje nafte in plina - hiter gospodarski razvoj +* industrializacija je na osnovi nafte in tujih posojil sprožila inflacijo, padanje standarda, sledil je velik zunanji dolg, velika gospodarska in socialna kriza in beg kapitala v tujino. država dolgove odplačuje + +#### problemi hitrega gospodarskega razvoja + +* industrializacija na osnovi nafte in posojil je sprožila inflacijo +* padanje standarda +* velik zunanji dolg - gospodarska kriza in beg kapitala v tujino +* program "zategovanja pasu" - Mednarodni denarni sklad. Gospodarstvo mora biti prepuščeno tržnim zakonitostim. +* mehika z dohodki od nafte plačuje obresti, glavnica ostaja nedotaknjena. + +#### maquilador(es) + +* mehika po drugi svetovni vojni razvije industrijo. to povzroči hitro rast prestolnice in zaostajanje na severu. 1964 v pasu 20 kilometrov ob meji z ZDA začno ustanavljati poslovna gospodarska območja z velikimi davčnimi olajšavami - maquiladores. +* tuja podjetja brez dajatev pripeljejo polizdelke ali surovine - večina izdelkov gre v izvoz. 1994: NAFTA: z njo so postavljali obrate tudi v notranjosti. okoli 2000 predstavljajo polovico izvoza. nekateri so proizvodnjo prestavili v cenejše predele - v Azijo. +* 3000 maquiladores, več kot milijon ljudi, predvsem žensk + +##### prednost in slabosti + +* za američane so zemljišča in delovna sila cenejša, plačujejo malo davkov in carin ni +* varnost delavcev in zaščita okolja sta manj stroga, delavke zaslužijo šestino tistega, kar zaslužijo v ZDA. Dobički ostanejo vlagateljem. +* Mehika - ženska delovna sila dobi delo, tuja vlaganja pomenijo priliv znanja in novo tehnologijo +* v obmejnih mestih porast marginalnih naselij, prizadeta pitna voda, onesnažene reke, ogroženo okolje. Denar se steka v prestolnico + +# medmorska amerika + +* vzhodna obala nizka, močvirnata, tropski deževni gozd +* zahodna obala sušnejša in razgibana, večina živi na planotah in kotlinah v notranjosti +* majhne samooskrbne kmetije, najemanje zemlje in sezonsko delo na plantažah. Industrija se šele razvija. +* ameriške družbe so vlagale denar v plantažno gospodarstvo in zgradile infrastrukturo. +* rasna sestava: Belize: pretežno črna država, Gvatemala: indijanska, Kostarika: bela, v ostalih prevladujejo mestici + +* srednja amerika se deli na mehiko, medmorsko ameriko in na karibske otoke + +## banana republike + +* izvoz samo enega izdelka ali kulture +* nadzor gospodarstva s strani tuje države, podjetja +* neenakomerno porazdeljeno bogastvo +* prvi primeri v srednjeameriških državah +* izraz nastane v letu 1901 - avtor Porter Honduras + +### večji problemi v srednji ameriki + +* potresi, hurikani, nesodelovanje, vezanost na uvoz, točke, narava, turizem, kultura, zgodovina + +## karibsko otočje + +### zgodovina + +* mešanica majhnih samostojnih držav in različno odvisnih območij. Temu primerna je jezikovna slika. Dominikanska republika-španska, Haiti-francoska, Caracau-nizozemska in Jamaika-angleška +* sprva so bile španske kolonije. ob odkritju zlata in srebra v mehiki in peruju so postale zapostavljene. +* v 17. stoletju razvoj plantažnega gospodarstva in sužnji iz Afrike. tropski viharji, gospodarske in politične krize. +* za otoke so se začeli zanimati francozi, britanci, ZDA in nizozemci. to je botrovalo jezikovni in politični razdrobljenosti + +### hispaniola + +* Haiti - najbolj revna država zahodne polovice sveta - večinoma črno prebivalstvo +* dominikanska republika - plantaže sladkornega trsta + +* jamajka: sladkorni trst, banane, hurikani +* kuba, portoriko: španski koloniji 1898, vojna z ZDA, ameriški koloniji diff --git a/geo/sprasevanje/1/ž b/geo/sprasevanje/1/ž new file mode 100644 index 0000000..95d95b3 --- /dev/null +++ b/geo/sprasevanje/1/ž @@ -0,0 +1,276 @@ +# Afrika + +* star predkambrijski ščit/plošča +* iz granitov in gnajsov - predkambrijskih +* gubala se je samo dvakrat + - na jugu Afrike - Kapske gore, bogate s črnim premogom in rudami - hercinska orogeneza + - na severu Afrike - Atlas - alpidska orogeneza +* Afrika se je prelamljala - kotline, razvodna višavja + - Kotlina ob Nigru, Čadska kotlina, Kotlina ob Belem Nilu, Kongova kotlina, Kotlina Viktorijinega jezera, Kalaharska kotlina +* na vzhodu Afrike je preplet tektonskih jarkov + - od Mrtvega morja, preko Rdečega do reke Zimbezi, Viktorijini slapovi + - Afriška jezera so v jarkih - razen Viktorijinega + - ob jarkih so vulkani - nekateri so ugasli, mirujoči, delujoči + - Kilimanjaro: vulkan, pogorje kibo +* visoka Afrika - južna polovica, nizka afrika - severna polovica: meja je port sudan in benguela +* razvodna višavja: Futa Djalon, Tassili, Ahaggar, Tibesti, Air, Jos, Ennedi, Etiopsko višavje, Vzhodnoafriško in Somalijsko višavje, Bithe ali Bie, Zmajeve gore in Madagaskar +* na vzhodnem delu Afrike razlamljanje poteka še danes. Tektonski jarek se začne ob izviru reke Jordan, Mrtvo morje leži v njem, Rdeče morje je zalilo jarek, ki ločuje Afriko od Azije, nanj pravokotno je jarek, ki ločuje Etiopsko in Somalijsko višavje, v nadaljevanju se v Vzhodnoafriškem razcepi na dva vzporedna jarka - Srednjeafriškega in Vzhodnoafriškega. + - v Srednjeafriškem je večina afriških jezer. Proti J se združita in v ugreznini leži jezero Malavi. + - Viktorijino jezero ne leži v jarku ampak v kotlini. Jarke spremljajo vulkani - Kibo v pogorju Kilimanjara (5859) in Mt. Kenija 5299. +* Afrika ima obliko narobe obrnjene sklede. + +## podnebje + +* najbolj tropska celina, pravilna razporeditev podnebnih tipov, velike razlike v količini temperatur, majhne v temperaturah +* dejavniki: geografska širina - tropski toplotni pas + - ob ekvatorju je stalno obnočje nizkega zračnega pritiska, sem se stekajo pasati. Ob povratnikih pa je stalno območje subtropskega visokega zračnega pritiska. Ker se navidezno giblje sonce, se vse skupaj premika poleti na sever, pozimi na jug. + - skrajni sever in jug sta pod vplivom ciklonov + - drug pomemben dejavnik je razporeditev kopnega in morja - severni del Afrike ima bolj kontinentalne značilnosti. To se odraža v razsežnosti puščave. Sahara, ki je največja puščava na svetu, se nadaljuje v puščavski svet Azije. Na jugu je celina ožja, po sušnosti je primerljiv Namib, ne pa Kalahari, ki je polpuščava. + - tretji dejavnik so morski tokovi, hladna sta Kanarski in Benguelski na zahodu, topla pa Monsunski, ki kroži, in Mozambiški ali Agulhaški tok. + - četrti dejavnik je relief z nadmorsko višino. Najbolj je značilen za Vzhodnoafriško višavje, kjer je kljub legi ob ekvatorju samo prijetno savansko podnebje. + +## rastlinstvo + +* ob reki Kongo in v zaledju Gvinejskega taliva ter na vzhodu Madagaskarja raste Tropski deževni gozd - njegovi ostanki. Še najbolj je ohranjen v kotlini reke Kongo. +* savansko podnebje - savansko rastje. Najbolj je ohranjeno v vzhodnoafriškem višavju. Zaradi safari turizma je aščiteno v narodnih parkih Kenije in Tanzamije. +* proti severu in jugu je tropsko polsuho in suho podnebje podnebje, ki se neopazno nadaljuje v subtropsko suho (in Salah). +* na severu je pravilna razporeditev pasov, na jugu je ob obali puščava Namib, Kalahari je polpuščava. Puščavsko rastje. +* na severu in jugozahodu je mediteransko podnebje in rastje, na jugovzhodu pa subtropsko vlažno podnebje in vlažni subtropski gozd. +* sredozemsko podnebje - sredozemsko rastlinstvo + +## vodne razmere + +* tretjina Afrike je puščave, tretjina je endoreične (reke se izlivajo v jezera), tretjino odmaka pet afriških rek +* v Afriki zaradi reliefa in podnebja obsežna območna nimajo odtoka v morje. Ponekod gre za endoreična območja, kjer se reke izlivajo v jezera, ki nimajo povezave z morjem. Najizrazitejši primer je čadsko jezero, ki zaradi menjave deževne in sušne dobe zelo spreminja svoj obseg. +* problem Čadskega jezera je njegovo izsuševanje, kar je posledica izrabe vode in klimatskih sprememb +* velikanska pupščavska območja so areična (brez stalnega rečnega omrežja), zato je tam poselitev izjemno redka ali pa je sploh ni. Prebivalci so izjemno varčni pri uporabi vode, živijo v oazah ali pa si pomagajo s črpanjem podzemeljske vode +* vse velike afriške reke izvirajo na bolj namočenih območjih, pri čemer nekatere na svoji poti do morja prečkajo obsežne suhe predele. Primer take reke je Nil. + - njegova izvirna kraka - Modri in Beli Nil - izvirata v gorskem svetu vzhodne Afrike in se pri Kartumu združita. + +### Naserjevo jezero - jez na reki Nil - veliki Asuanski jez: posledice izgradnje HE-Asuanski jez na reki Nil: + +* leta 1970 so Egipčani s pomočjo severozahoda dokončali gradnjo +* za jezom je nastalo 500 kilometrov dolgo Naserjevo jezero +* pridobili so veliko elektrike, z izrabo vode pa za milijon hektarov razširili namakalne površine +* prekinili so vsakoletno naplavljanje rodovitnega milja - danes morajo uporabljati umetna gnojila. +* ker voda ne izpira tal, so ta vedno bolj slana +* ulov rib se je zmanjšal, manjši dotok rečne vode spodjeda Nilovo delto +* ob vodi se je povečala obolost za Bilharzovo boleznijo, ki jo povzročajo zajedavci, ki živijo v vodi. + +### pomen Afriških rek za poselitev in kmetijstvo + +* v Aziji so največje zgostitve prebivalstva na naplavnih ravnicah in v deltah - v Afriki tega ni +* na poselitev so bolj vplivali drugi dejavniki - npr. nahajališče rud, podnebje, površje, ... +* izjema je edino Nil, še iz časa Egipčanov +* reke so v Afriki včasih edina transportna pot, pri tem pa so pragovi na reki velika ovira. Plovni so samo deli rek v notranjosti celine. Kongo je dolg 4200 kilometrov, od izliva v notranjosti pa je 240 kilometrov. Gradili so železniške odseke za premagovanje brzic. +* so pa robni pragovi idealni za HE izrabo. Ta potencial še ni izkoriščen +* največje HE so na Nilo, Volti in Zambeziju. +* turizem: križarjenja na Nilu in Zambeziju zaradi Viktorijinih slapov +* reka Niger, Zambezi - Viktorijini slapovi, Kongo, Velika Inga (jez), Orange - jez Gariep + +## družbeni razvoj Afrike + +* severni del Afrike - arabska (belci) +* podsaharska - črnci +* egiptovska civilizacija +* močne srednjeveške afriške države: Mali, Gana, Songaj in Zimbabve, ki je trgoval s Kitajsko + +## bolezni afrike + +* Afrika je vroč, vlažen kontinent - idelane razmere za razmnoževanje parazitov +* pomanjkanje čiste vode +* slaba higiena +* pomanjkanje zdravnikov +* slaba prehrana + +### malarija + +* komar mrzličar +* v vsej tropski Afriki, ob Nilu, v delti in v oazah +* obstaja cepivo, komar se je prilagodil +* velika umrljivost, predvsem otrok do petega leta starosti + +### spalna bolezen in muha ce ce + +* muha se zadržuje ob rekah, na robu gozda, med 15 stopinj severne in 15 stopinj južne geografske širine +* ubija ljudi in živino, zado živine ni na tem območju +* smrt nastopi v mešanici slabosti in shiranosti ter slaboumnosti + +### rumena mrzlica + +* prenaša jo komar +* polovica obolelih umre zaradi odpovedi ledvic in jeter +* cepiva ni + + +* rečna slepota: neozdravljiva bolezen, ki jo povzroča kot las tanka glista +* bilmarcioza: povzroča jo metljaj, ki se nahaja v rekah in močvirjih - odpoved notranjih organov in na koncu nastopi smrt +* hepatitis A, B, C +* otroška paraliza - povzroča jo virus (okvare v kostnem mozgu) +* gobavost - spremembe na koži, sluznici, živčevju +* kolera - vzrok: okužena voda +* tifus - povzročitelj: bakterija iz rodu salmonel +* kuga (srednja in vzhodna Afrika) - podganje bolhe: okužba z ugrizom glodavca, mačke, bolhe, psa +* ebola (srednja in južna Afrika) - pojavi se na deset do petnajst let +* AIDS + +## nekolonializem in konflikti v Afriki + +* po koncu druge svetovne vojne je kolonializem začel razpadati. Največ držav se je osamosvojilo med 1960 in 1970. V Alžiriji, Angoli in Mozambiku so bile vojne. +* zveza med afriškimi državami in nekdanjimi kolonialnimi gospodarji je kolonializem. Afriške države so uvoznice industrijskih izdelkov in izvoznice surovin. +* nove države so bile zaradi revščine, nerazvitosti, pomanjkanja politične kulture praviloma nedemokratične in praviloma slabše od nekdanjih kolonialistov. Idi Amin iz Ugande je med letoma +* osamosvajanje je sovpadalo s potekom hladne vojne in celina je bila poligon političnega vpliva SZ, ZDA, Južnoafriške republike... +* državljanske vojne v ANgoli in Mozambiku +* vzroki za trenja so tudi nerešena etična vprašanja, kar velikokrat privede do vojn med državami (Tanzanija in Uganda) ali pa državljanskih vojn. Primer Sudan ali Eritreja in Etiopija. +* svet se na podsaharsko Afriko ne zanima in dogajajo se grozodejstva - v Ruandi 800 000 žrtev zaradi trenj med dvema etničnima skupinama. +* Afrika prispeva največ beguncev, tudi zaradi suše in naravnih katastrof. + +### vojne v Kongu in Darfurju + +* 2 vojni v Kongu (1996-1998 in 1998-2003) 5 milijonov žrtev. Vmešane so bile Afriške države in tuje multinacionalke, plen pa koltan, diamanti, redke kovine. +* Darfur je pokrajina v zahodnem Sudanu, voda je zaradi podnebnih sprememb izginjala in prišlo je do spopadov med arabskimi živinorejci (priseljeni) in afriškimi poljedelci (staroselci). Kartum je želel arbizirati ta del Sudana. +* leta 2003 pogrom staroselcev in humanitarna katastrofa +* v obeh Sudanih se prepletajo interesi Kitajske, ki je glavna uvoznica sudanske nafte in ZDA. Glavnina polj je v južnem Sudanu, izvozno pristanišče pa v servernem Sudanu. + +## zgodovina JAR + +* jug Afrike so kolonializirali Nizozemci in v času verskih vojn v Evropi so na jug Afrike prišli Buri. Govorijo Afrikaans in se imenujejo Afrikanderji. +* jug Afrike je postal britanska kolonija (1806) in delno so belci na jugu potomci priseljenih prebivalcev iz Velike Britanije. +* večinsko prebivalstvo so Afričani različnih plemen, najmanj pa je Indijcev, ki so prišli kot delovna sila na povabilo Britancev. Mahatma Gandi. +* 1903 po Burski vojni Južnoafriška unija in 1931 dominion in pozneje neodvisna republika, ki leta 1948 uvede apartheid (popolno rasno razlikovanje) +* po letu 1970 narašča odpor črncev, vrhunec je bil upora v Sowetu, črnem predmestju Johannesburga. +* med 1976 in 1981 so bile ustanovljene štiri črnske države (Bophat Hatswana, Ciskei, Transkei, Venda) in šest avtonomnih bantustanc, ki obsegajo slabo rodovitne predele. +* voditelj črncev je bil Nelson Mandela, ki je 25 let preživel v zaporu. 1989 postopno ukinjanje apartheida, leta 1994 svobodne volitve in v državi se je razbohotil kriminal. + +## demografija + +* v 2. polovici 20. stoletja se je število prebivalcev v Afriki potrojilo. V osrednjem delu imajo ženske v povprečju več kot pet otrok, na severu in jugu pa od dva do tri. +* Afrika je edina celina, kjer je prišlo do zmanjšanja pridelka hrane na prebivalca. Ker hrano izvaža, za lastne potrebe uvaža, je to velikokrat vzrok podhranjenosti. +* večje lakote pridejo ob naravnih nesrečah. To je ... + +## Sahel ali Sahelski pas + +* od Senegala na zahodu do srednjega Sudana na vzhodu včasih prištevamu tudi del Etiopije in Somalije. +* gospodarsko so najmanj razvite in najbolj neperspektivne države na svetu. Prevladuje trnata savana, padavin je malo, poleg tega se količina spreminja. +* območje občasnih hudih suš s posledicami - leta 1973 je zaradi suše in bolezni umrlo 100 000 ljudi. Reke so presahnile, podtalnica je upadla, razširila se je dezertifikacija +* suši iz let 1968 do 1974 je sledila suša 1983-1985 in potem 2010 in 2012. +* te suše naj bi bile posledice klimatskih sprememb, zaradi naraščanja števila prebivalcev po letu 1950 se je povečala obremenitev okolja - sekanje drevja, erozija tal, ... + +## pašna živinoreja + +* ko je bilo dovolj padavin, je število živine naraslo za 40% +* sušno obdobje v šestdesetih letih - padavin za 30% manj, živine preveč - izkopali so vodnjake in živino vodili k njim. +* zaradi čezmerne paše - odstranjena rastlinska odeja - nastaja puščava +* sleti pogin živine in lakota +* pozneje so z zaščitnimi zidovi in sajenjem drevja in grmovja skušali zmanjšati učinke dezertifikacije + +## kmetijstvo Afrike + +### pomen + +* največji delež kmečkega prebivalstva na svetu, najpomembnejši izvozni artikel, uvoz hrane +* zemljo puščali v prahu, sekanje gozdov, erozija tal, zanemarjanje kmetijstva - upad pridelka +* po letu 1980 uvoz hrane, zelena revolucija neuspešna, "zategovanje pasu", mednarodne denarne institucije vzpodbujajo pridelavo izvoznih pridelkov, za lastno hrano zmanjkalo zemljišč +* Kitajci kupujejo zemljo in pridelek odpeljejo +* pridelek hrane na prebivalca se je zmanjšal + +### oblike + +* selilno poljedelstvo s požigalništvom (tropski pas) +* intenzivno samooskrbno kmetijstvo +* nomadska in polnomadska živinoreja +* mešano tržno kmetijstvo +* tržna živinoreja +* mediteransko kmetijstvo +* kmetijstvo v oazah in vrtnarstvo +* plantažno gospodarstvo + +## rudarstvo in monostrukturno gospodarstvo + +* Afrika je stara celina in rude so vezane na predkambrijske in paleozoiske kamnine. Rudarstvo je za kmetijstvom druga najpomembnejša panoga gospodarstva +* za rude so se v 19. stoletju zanimale gospodarsko razvite države iz Evrope. Sledila je izgradnja železniških prog. Najprej so začeli z izkoriščanjem zlata in diamantov v JAR. +* nahajališča rud: Atlas, zahodna in južna Afrika +* črni premog - JAR, Zimbabve, Alžirija + +### monostrukturnost izvoza + +* zaradi neokolonialnega položaja je velik del afriških držav odvisen od izvoza enega ali dveh artiklov. To so kmetijski (plantažni) pridelki in rude oziroma energijski viri. Monostrukturna gospodarstva so ranljiva. +* cene surovin padajo ali so enake, cene uvoženih izdelkov rastejo +* najemanje posojil, denar poniknil, dolžnika kriza +* strukturni prilagotiveni programi - gospodarstvo mora biti prepuščeno tržnim zakonitostim. zategovanje pasu najbolj prizadene revne množice. brezposelnost v mestih in siva ekonomija (prodaja na ulici) +* v začetku 21. stoletja je v Afriko vstopila Kitajska + +### Kitajska in Afrika + +* Kitajska potrebuje naravna bogastva in nova tržišča, poleg izgradnje infrastrukture in tehnične pomoči pri zdravstvu in šolstvu daje tudi ugodna posojila +* leta 2008 je postala največji trgovski partner Afrike. +* Afričani se izobražujejo na Kitajskem, kitajska delovna sila dela v Afriki +* leta 2013 je več kot milijon Kitajcev živelo v Afriki, Kitajske ne zanimajo delavske pravice Afričanov, ne zanima jih naravno okolje, Afričani zaradi cenenih kitajskih izdelkov izgubljajo delo + +# Amerika + +* severnoameriška litosferska plošča (ZDA, Kanada, Grenlandija) +* angloamerika (severna Amerika) +* staroselci (Indijanci, Inuiti=Eskimi) +* južno od meje ZDA - Mehika je Latinska Amerika (Azteki, Maji) +* srednja in južna Amerika (španski in portugalski priseljenci) +* na severnoameriški litosferski plošči leži velik del Mehike +* zaradi gospodarskega sodelovanja NAFTA (ZDA, Kanada, Mehika) - 1994 + +## prebivalstvo latinske amerike + +* staroselci - Inki, Azteki, Maji in ostala ljudstva - demografska katastrofa +* Španci in Portugalci, tudi Francozi, Britanci, Nizozemci +* milijon priseljencev iz Evrope, Afrike in Azije - največja menjava prebivalsta in danes pestra etnična in kulturna sestava ljudi +* prebivalci evropskega porekla so predvsem v Argentini, Urugvaju in na jugu Brazilije +* potomci evropskih priseljencev, zlasti iz Španije, rojeni v Latinski Ameriki, se imenujejo Kreoli. +* v 19. in 20. stoletju so se sem priseljevali iz ostalih evropskih držav +* od 1500 do 1800 so na plantažniška območja Karibskega otočja pripeljali iz obalnega pasu Atlantika 10 milijonov afriških šužnjev. +* staroselci so se ohraniuli v Andih in Srednji Ameriki +* na večini ozemlja je prišlo do velikega mešanja ras +* Azijski priseljenci so bili razpršeni +* Mestici so najpogostejši - mešanje med Evropejci in staroselci + - nahajajo se v Mehiki, Medmorski Ameriki, južni Ameriki +* mulati (belci+črnci), zambi (črnci+indijanci) + +### mešanje ras + +* v Latinski Ameriki je bilo več mešanja prebivalstva kot drugje po svetu, obenem pa Latinoameričani poudarjejo, da je pri njih barva kože manj pomembna za napredovanje kot v Angloameriki. + - to je sicer res, vendar ozke družbene elite, ki obvladujejo gospodarstvo in politiko, v največji meri izhajajo iz brst prebivalcev evropskega porekla ali mesticev +* okoli preloma tisočletja je prišlo do prebujanja indijanskega prebivalstva - simbolno je to bila izvolitev bolivijskega predsednika Eva Moralesa leta 2005, ki izvira iz vrst najbolj zatiranega prebivalstva v državi +* v Latinski Ameriki prevladujeta španščina in portugalščina (Brazilija) +* v nekaterij manjših državah, nekdanjih kolonijah, uporabljajo kot uradni jezik francoščino (Francoska Gvajana), angleščino (Gvajana) ali nizozemščino (Surinam) +* indijanski jeziki večinoma nimajo statusa uradnih jezikov, so le pogovorni jeziki, na posameznih območjih so jih uvedli tudi v šole. +* kreolski jeziki ali kreolščina se ne nanaša na kreole, ki so čistokrvni beli potomci španskih naseljencev ampak se nanaša na poenostavljene in popačene oblike jezikov evropskih kolonialnih gospodarjev, ki so se zaradi nujnosti komuniciranja z evropskimi gospodarji razvile med priseljenimi afriškimi sužnji ali drugim prebivalstvom neevropskega izvora. Ti jeziki so značilni za karibske otoke. Na Haitiju je uradni jezik. + +## otočje srednje Amerike + +* sestavljajo jo Srednjeameriško otočje (veliki in Mali Antili in Bahami) +* zaradi lege imajo velik gospodarski in politično-strateški pomen (Kuba) +* Špancem kot kolonialistom so glavni vir bogatenja bili rudniki zlata ali srebra, drugo sredstvo pa so bile predvsem plantaže sladkornega trsa, na katerih so sprva delali Indijanci, potem pa afriški sužnji. +* v prvi četrtini devetnajstega stoletja se je po vsej Latinski Ameriki razmahnila vstaja zoper osvajalce +* od 1810 do 1825 sta španija in Portugalska izgubili vse svoje kolonije, razen Kube in Portorika. +* Nastale so samostojne države, ki pa so bile gospodarsko slabe in nestabilne. +* ob koncu devetnajstega stoletja se je začel krepiti vpliv ZDA, izbruhnila je vojna in začasno sta Kuba in Portoriko postali ameriški koloniji. Portoriko je danes pridružena država ZDA. +* Med 1904 in 1914 so ZDA zgradile Panamski prekop in s tem se je okrepil ameriški vpliv v srednji Ameriki +* po prvi svetovni vojni se je povezovanje z ZDA še povečalo + +* stiki litosferskih plošč: Severnoameriška, Karibska, Kokos, Tihooceanska, Nazca, Južnoameriška + +## medmorska Amerika + +* most med severno in južno Ameriko, ki je v ožini pri Panamskem prekopu širok le 60 do 70 kilometrov. +* gorato ozemlje, vseeno pa nižje od Andov v južni Ameriki +* menjavanje primorskih nižavij, nizkih planot in 3000 do 4000 metrov visokih hribov, na severu se ozemlje razširi v mehiško visoko planoto, obrobljeno z visokimi hrbti in to je prehod v gorati zahod severne Amerike +* za medmorsko Ameriko so značilni potresi, vulkani, hurikani, usadi, poplave, bolezni +* karibsko morje in mehiški zaliv (Ameriško sredozemlje +* karibski tok / zalivski tok +* severnovzhodni pasati (vlažni so, ker pihajo z morja) +* san Juan - vlažno tropsko podnebje +* kingston - savansko +* guaymas - puščavsko +* ciudad de México - visoka nadmorska višina - kaktusi + +## mehika + +* Tenochtitlan - prestolnica Aztekov na dnu osušenega jezera, podoben izgled je imel kot Benetke (ulice = plovne poti), španci so ga porušili, zasnova španskega kolonialnega mesta (na sredi je trg) |