diff options
Diffstat (limited to '')
| -rw-r--r-- | slo/predstavitev/1/Makefile | 10 | ||||
| -rw-r--r-- | slo/predstavitev/1/ani.jpeg | bin | 0 -> 1359033 bytes | |||
| -rw-r--r-- | slo/predstavitev/1/dokument.bib | 50 | ||||
| -rw-r--r-- | slo/predstavitev/1/dokument.tex | 258 | ||||
| -rw-r--r-- | slo/predstavitev/1/list.md | 198 | ||||
| -rw-r--r-- | slo/predstavitev/1/todo.txt | 8 |
6 files changed, 509 insertions, 15 deletions
diff --git a/slo/predstavitev/1/Makefile b/slo/predstavitev/1/Makefile index b8209a4..19ae1de 100644 --- a/slo/predstavitev/1/Makefile +++ b/slo/predstavitev/1/Makefile @@ -1,7 +1,11 @@ SHELL ?= /bin/bash .PHONY: clean default -default: dokument.pdf -dokument.pdf: dokument.tex oton.jpg plan.jpg +default: dokument.pdf list.pdf list.min.pdf +list.pdf: list.md + pandoc -V geometry:margin=1cm $< -o $@ +list.min.pdf: list.pdf + pdfjam $< --nup 2x1 --landscape --outfile $@ --no-tidy +dokument.pdf: dokument.tex oton.jpg plan.jpg lahkih.pdf ~/projects/doc/f5ff.sh dokument biber dokument ~/projects/doc/f5ff.sh dokument @@ -9,5 +13,7 @@ oton.jpg: wget -c http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:img-MU025M3V/f92df1ba-45c7-4045-ad3e-d1a8a4e9f8a9/IMAGE -Ooton.jpg plan.jpg: wget -c https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/11/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D_-_%C4%8Cez_plan_%28cover%29.jpg -Oplan.jpg +lahkih.pdf: + wget -c https://cdn.sijanec.eu/img/2022/lahkih.pdf clean: rm -rf *.jpg *.pdf *.aux *.auxlock *.bbl *.bcf *.blg *.dvi *.log *.nav *.out *.run.xml *.snm *.toc *.synctex.gz stdout.log stderr.log diff --git a/slo/predstavitev/1/ani.jpeg b/slo/predstavitev/1/ani.jpeg Binary files differnew file mode 100644 index 0000000..18bfa9f --- /dev/null +++ b/slo/predstavitev/1/ani.jpeg diff --git a/slo/predstavitev/1/dokument.bib b/slo/predstavitev/1/dokument.bib index cdef994..4c4e409 100644 --- a/slo/predstavitev/1/dokument.bib +++ b/slo/predstavitev/1/dokument.bib @@ -6,3 +6,53 @@ urldate = {2021-12-14} } +@online{wikim, + journal = {Википедија на српском}, + year = {2020}, + title = {Marko Kraljević i Ljutica Bogdan}, + url = {https://w.wiki/4fS7}, + urldate = {2022-01-11}, +} +@online{dlib, + journal = {dLib}, + year = {2018}, + title = {Lahkih nog naokrog}, + url = {https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY6MMEMB}, + urldate = {2022-01-11} +} +@online{wikip, + journal = {Slovenska Wikipedija}, + year = {2016}, + title = {Pisanice (1900)}, + url = {https://w.wiki/4fSC}, + urldate = {2022-01-11} +} +@online{wikig, + journal = {Slovenska Wikipedija}, + year = {2020}, + title = {Glasovne besedne figure}, + url = {https://w.wiki/4fSE}, + urldate = {2022-01-11} +} +@online{vrtec, + journal = {Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta}, + author = {Davidović, S.}, + year = {2018}, + title = {Obravnava pesmi Otona Župančiča v vrtcu, Diplomsko delo}, + url = {http://pefprints.pef.uni-lj.si/5093/1/UL_PEF_Davidovi%C4%87_Sanja_11_5_2018(1).pdf}, + urldate = {2022-01-11} +} +@article{sodnik, + journal = {Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta}, + year = {1998}, + author = {Sodnik, V.}, + title = {Značilnosti Župančičevega otroškega pesništva, Diplomsko delo} +} +@online{shs, + journal = {Studia historica Slovenica}, + year = {2020}, + author = {Čeh Steger, J.}, + title = {Oton Župančič in začetki južnoslovanske tvorbe}, + urldate = {2022-01-11}, + url = {http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sites/default/files/clanki/SHS-2020-1-7-CehSteger%20%28scopus%29.pdf} +} diff --git a/slo/predstavitev/1/dokument.tex b/slo/predstavitev/1/dokument.tex index 0655b0c..73625e3 100644 --- a/slo/predstavitev/1/dokument.tex +++ b/slo/predstavitev/1/dokument.tex @@ -25,6 +25,8 @@ \usepackage{textcomp} \usepackage{animate} \usepackage{csquotes} +\usepackage{verse} +\usepackage[hashEnumerators,smartEllipses]{markdown} \addbibresource{dokument.bib} \usetheme{Madrid} \setbeamertemplate{itemize items}[ball] @@ -43,7 +45,7 @@ \vskip 2em% \begin{center}% \let \footnote \thanks - {\LARGE \@title \par}% + {\LARGE \@title \par} \vskip 1.5em% {\large \lineskip .5em% @@ -79,9 +81,8 @@ \subtitle{Slovenščina} \author{Anton Luka Šijanec, 3. a} \institute{Gimnazija Bežigrad} -\date{V četrtek, 16. decembra 2021} -\newcommand\vektor{\overrightarrow} -% \titlegraphic{\includegraphics[width=\textwidth,height=.5\textwidth]{img/jangce.jpg}} +\date{V torek, 11. januarja 2022} +\newcommand\vektor{\overrightarrow}% \titlegraphic{\includegraphics[width=\textwidth,height=.5\textwidth]{img/jangce.jpg}} \begin{document} \begin{frame} \titlepage @@ -97,31 +98,261 @@ \begin{frame}{\secname}{\subsecname} \begin{multicols}{2} \begin{itemize} - \item Test - \item Ree + \item Slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik. + \item Rojen 23. januar 1878 v Vinici v Beli krajini, umrl 1. junija 1949 v Ljubljani. + \item Skupaj z Murnom, Kettejem, Cankarjem in dve desetletji je veliko prispeval za slovenstvo. + \item Liriki moderne prispeva z odločnim, a spontanim tonom. + \item Gimnazijo obiskuje v Novem mestu, nato v Ljubljani, na dunaju študira zgodovino in zemljepis. + \item Z letom 1920 postane dramaturg SNG Drama + \item 1926 -- 1938 je prvi predsednik Društva slovenskih književnikov. + \item Je eden prvih članov SAZU. + \item Politično se udejstvuje v liberalnih strujah -- povezan je z NOB. + \item Z Ano ima tri otroke, Marka, Andreja in Jasno. + \item Pokopan je na Žalah v grobnici moderne. \end{itemize} + \vfill\null\columnbreak + \end{multicols} + \end{frame} + \subsection{Literarni opus za odrasle} + \begin{frame}{\secname}{\subsecname} + \begin{multicols}{2} + \begin{itemize} + \item Spričo pomanjkanja se zaposli kot pisar, kar mu ne zadošča. + \begin{itemize} + \item 1999 objavi \textit{Čašo opojnosti}. + \item 1904 objavi \textit{Čez plan} -- impersonistični vrhunec slovenske moderne. Duševno zorenje pesnika: od upora krivičnosti družbe, melanholije do optimizma in strasti. + \item 1908 objavi \textit{Samogovore}. + \item 1920 objavi \textit{V zarje Vidove}. + \item 1945 objavi \textit{Zimzelen pod snegom}. + \end{itemize} + \item 1924 dramo \textit{Veronika Deseniška} -- zgodovinsko tragedijo, ljubezenske trilogije ne dokonča zaradi kritik. + \item Prevede Shakespearea in Molièra. + \end{itemize} + \vfill\null\columnbreak + \begin{figure}[H] + \centering + \includegraphics[width=0.45\textwidth]{plan} + \end{figure} + \end{multicols} + \end{frame} + \section{Župančičeve pesmi za otroke} + \subsection{Kdo je Ciciban} + \begin{frame}{\secname} + \begin{multicols}{2} + \begin{itemize} + \item Med 1. S. V. je v domovini pomanjkanje, Slovenci se borijo v tujini. + \item Župančiču se rodi prvorojenec, milo se mu stori za otroke v teh časih, ki morda ne bodo dočakali slovenskega naroda. + \item Marku in veliko otrokom vliva optimizem, vero v boljši svet in jih skozi pesmi vzgaja. + \item Že v dijaških zbornikih je rad objavljal za otroke. + \item Snov za pesmi črpa iz svojega otroštva, rojstne Vinice in Dragatuša in belokranjske kulture. Veselje in žalost v pesmih in ugankah sta plod barvitega otroštva in povezanosti z naravo. + \item Razpoloženje Župančiča pušča odtis poleg pesmi za odrasle tudi na otroške pesmi; na čustva in sporočilnost. + \item Prvič so pesmi za otroke vezano objavljene v \textit{Čaši opojnosti}, kasneje pa izidejo še štiri samostojne zbirke. + \item \textbf{Slika}: Oton Župančič leta 1908, Avtor neznan + \end{itemize} + \vfill\null\columnbreak + \end{multicols} + \end{frame} + \section{Pesniške zbirke za otroke: \textit{Pisanice} (1900)} + \begin{frame}{\secname} + \begin{multicols}{2} + \begin{itemize} + \item Govori o naravi (\textit{Žarki}, \textit{Zarja}, \textit{Na poljani}), o veselih in žalostnih dogodkih. + \item Ritem spominja na v Beli krajini zelo poznane hrvaške in slovenske ljudskih pesmi. Ljudski običaji: \textit{Na Jurjevo} + \item Snov so dogodki in občutki Župančiča v otroštvu (igre: \textit{Na kolenu}, \textit{Cigani}). + \item Ker je zbirko pripravljal za veliko noč, ima naslov po belokranjskih pisanicah. + \item S slikovito motiviko izda svoja prva dela -- iz gimnazijskih let, \textit{Čaše opojnosti} in mladinskega lista \textit{Zvonček}. + \item Izseljevanje rojakov: \textit{Barčica, Mornar, Ločitev} + \item Poučne zgodbe: \textit{Zlata ptička}, \textit{Kanglica} ... + \end{itemize} + \vfill\null\columnbreak + \begin{figure}[H] + \centering + \includegraphics[width=0.4\textwidth]{oton} + \end{figure} + \end{multicols} + \end{frame} + \section{Pesniške zbirke za otroke: \textit{Lahkih nog naokrog} (1912)} + \begin{frame}{\secname} + \begin{multicols}{2} + \begin{itemize} + \item Slikanica (il. Gertruda Gaspari) o otrocih in njihovih igrah. + \item Nastala je spontano. Župančič je namreč prenehal prevajati otroške pesmice iz nemščine, ker bi se otrokom zdele preveč tuje. + \item Pesnik se v živo spominja, kako se je otroška družba igrala med seboj. + \item Pripoveduje o domovini, o junakih srbskih in slovenskih ljudskih pesmi. + \begin{itemize} + \item \textit{Kralj Matjaž} je ljudska turška romanca. + \item \textit{Ribnik} je hrvaško naselje onkraj Kolpe. + \item \textit{Kraljevič Marko in Ljútica Bogdan} sta lika srbske ljudske pesmi. + \end{itemize} + \item Knjižico je digitalizirala dLib. + \end{itemize} + \vfill\null\columnbreak + \begin{figure}[H] + \centering + \includegraphics[page=1,width=0.4\textwidth]{lahkih} + \end{figure} + \end{multicols} + \end{frame} + \begin{frame} + \begin{multicols}{2} + \begin{figure}[H] + \centering + \includegraphics[page=26,width=0.45\textwidth]{lahkih} + \end{figure} + \begin{figure}[H] + \centering + \includegraphics[page=27,width=0.45\textwidth]{lahkih} + \end{figure} + \end{multicols} + \end{frame} + \begin{frame} + \begin{multicols}{2} + \begin{figure}[H] + \centering + \includegraphics[page=30,width=0.45\textwidth]{lahkih} + \end{figure} + \begin{figure}[H] + \centering + \includegraphics[page=31,width=0.45\textwidth]{lahkih} + \end{figure} + \end{multicols} + \end{frame} + \begin{frame} + \begin{multicols}{2} + \begin{figure}[H] + \centering + \includegraphics[page=10,width=0.45\textwidth]{lahkih} + \end{figure} \begin{figure}[H] \centering - \includegraphics[width=0.5\textwidth]{oton} - \caption{Portret Otona Župančiča iz leta 1908} + \includegraphics[page=11,width=0.45\textwidth]{lahkih} \end{figure} \end{multicols} \end{frame} - \subsection{Delo} + \section{Pesniške zbirke za otroke: \textit{Sto ugank} (1915)} + \begin{frame}{\secname} + \begin{multicols}{2} + \begin{itemize} + \item Pri ugankah so ključni spontan govor, žive in gibljive besede, sinestetičnost, prispodobe in metonimije. + \item Taka besedna igra malčkom širi besednjak in izrazoslovje. + \item Uganke so bile dolgo po pesnikovi smrti z \textit{Mehurčki} skupaj izdane že več kot polducatkrat kot \textit{Mehurčki in petdeset ugank} z originalnimi ilustracijami Marlenke Stuipce. + \item Vrstni red: podeželje, kmečka domačija, živali in opravila, verski obredi, svetlobni pojavi in nebesna telesa ter primorska pokrajina in domačija. + \vfill\null\columnbreak + \begin{verse} + Preko loke, preko hriba \\ + se jeklena pase riba. + \end{verse} + \noindent\rule{3cm}{0.4pt} + \begin{verse} + Nima duše, vendar diha, \\ + drobno seme v rožo razpiha. + \end{verse} + \noindent\rule{3cm}{0.4pt} + \begin{verse} + Deklica rdeča \\ + pod zemljo se skrila, \\ + zunaj šopek pustila. + \end{verse} + \noindent\rule{3cm}{0.4pt} + \begin{verse} + Stara baba grbasta, \\ + stara baba škrbasta, \\ + kraj vodé poseda, \\ + se v zrcalo gleda. + \end{verse} + \end{itemize} + \end{multicols} + \end{frame} + \section{Pesniške zbirke za otroke: \textit{Ciciban in še kaj} (1915)} + \begin{frame} + \begin{multicols}{2} + \begin{itemize} + \item Izide med vojno. Opeva uspavanje, družinske vrednote, varnost doma, povezanost z naravo. + \item Glasovne figure (npr. šumniki) ustvarjajo sličnoglasje (oponašajo premikanje). + \item Ciciban je upravičeno razigran, saj je priden, pošten in pogumen. Župančič si želi, da bi bil tak ves slovenski zarod, tedaj se mu tako kot med vojno ne bo treba več bati. + \item Kmetsko življenje, pogum volja --- \textit{Vrabci in strašilo}. + \item Ponavljanje, nagovor kot direktno približevanje --- \textit{Pismo}. + \item Motiv vere in stvarnika --- \textit{Zvezdoznanstvo}, \textit{Mehurčki}, \textit{Koledniki}, \textit{Naše luči} itd. + \item Vzgoja in uk otroka skozi umetnost --- \textit{Ciciban posluša očetovo uro}. + \item Zameglitev meje med otroško in odraslo pesnitvijo. \textit{Slovo} objavi 1932 v drugi izdaji \textit{Cicibana}. Kontrast: Ciciban ne more čez mejo k zamejskim Slovencem. + \item Župančič otroke posebej nagovori 1915 s pojasnilom in opisom pesemskih gibalnih vaj, povzetih po igrah iz otroštva. \textbf{Pomni! ...} + \end{itemize} + \vfill\null\columnbreak + \end{multicols} + \end{frame} + \subsection{Nevsiljiva podzavestna vzgoja in uk otrok} \begin{frame}{\secname}{\subsecname} \begin{multicols}{2} \begin{itemize} - \item Test - \item Ree + \item \textit{Ciciban --- Cicifuj}: Ptička zasmehuje Cicibana. + \item \textit{Pismo}: Ukaz zamorskega kralja. + % \item \textit{Cigani}: Nemara celo strašenje. + \item \textit{Ciciban in čebela}: Cicibanu je nagajivost oproščena, ker je resnicoljuben. + \item \textit{Kadar se Ciciban joče}: Odvračanje od čemernosti, vlivanje poguma in svetline. Izpostavi mešanost občutkov Cicibanov. + \item \textit{Pastirčki}: Navdaja optimizem. + \item \textit{Mehurčki} in \textit{Uspavanka}: Spoštovanje staršev v zameno za ljubezen in skrb. \end{itemize} + \vfill\null\columnbreak \begin{figure}[H] \centering - \includegraphics[width=0.5\textwidth]{plan} + \includegraphics[page=19,width=0.4\textwidth]{lahkih} \end{figure} \end{multicols} \end{frame} - \section{Župančičeve pesmi za otroke} + \section{Pesniške zbirke za odrasle: \textit{Izbrane pesmi} (1977) --- Prešernova družba} + \begin{frame}{\secname} + \begin{multicols}{2} + \begin{itemize} + \item Vrstni red pesmi: + \begin{itemize} + \item \textbf{Ljubezen}: bolečina, tožba, samokritika, obup, hrepenenje; + \item \textbf{Osebna rast}: ekspresivne pesmi, dojemanje čustev in usode, motivi prebujenja, odločitev, odgovornosti, poveličuje vlogo pesnika v družbi in mistike življenja --- \textit{Revija}; + \item \textbf{Domovina}: Pohlep velesil 1908, pesem \textit{Zemljevid} --- zaskrbljenost nad usodo nas in naših meja. + \begin{itemize} + \item Cankarjanstvo, \textit{Duma} kot vrhunec posledic časa in usode na njegova čustva (izseljevanje je razsipnost). + \item Konec mističnosti: Upor, jasno pove svoje mnenje proti vladavini v \textit{Našem pismu}, + \item Obup in panika v \textit{Zeleni čeladi}. + \item Jugoslovanske povezave v \textit{Naši besedi}. + \end{itemize} + \end{itemize} + \end{itemize} + \end{multicols} + \end{frame} + \section{Pesniške zbirke za odrasle: \textit{Čaša opojnosti} (1899) --- založil Schwentner} \begin{frame}{\secname} + \begin{multicols}{2} + \begin{itemize} + \item Eno ključnih del slovenske nove motivike in miselnosti. + \item V zgodnjih dvajsetih jo izda in se reši finančnih težav in službe pisarja. + \item Založnik Schwenter --- \textit{dvorni založnik slovenske moderne} --- mu stoji ob strani. Po nekaj pismih za 210 goldinarjev proda založniku avtorske pravice. + \item Aškrca kasneje prosi za objavo pesmi v Ljubljanskem Zvonu, le-ta ga rajši priporoči Schwenterju. + \item Navljub samokritiki je deležen velikih pohval takoj, ko z 22. leti izda kopico pesmi. Obilno so ga pa kritizirali politično motivirani klerikalci --- \textit{Katoliški obzornik}. Na kritike se odzove, a ga ne prizadenejo. + \end{itemize} + \end{multicols} + \end{frame} + \section{Župančičeve pesmi za otroke} + \subsection{Ponovno pisanje za otroke med drugo svetovno vojno} + \begin{frame}{\secname}{\subsecname} + \begin{multicols}{2} + \begin{itemize} + \item Ob trpljenju Marka v taborišču spet piše za otroke. + \item Zadnja zbirka, \textit{Mehurčki}, izide 1956. + \item Opazni spomeniki: + \begin{itemize} + \item Knjižnica Otona Župančiča s spominsko sobo (2008), + \item Mestni muzej Ljubljana hrani rokopise Župančiča, + \item po njem so poimenovane ulice v Ljubljani in drugod, + \item Vrtec Otona Župančiča itd. + \end{itemize} + \item Aktualnost in zamrlost pesnika. + \item \textbf{Slika}: Ani Župančič z Markcem--Cicibanom v naročju. Fotografiral Fran Vesel 2. maja 1915 v Ljubljani. + \end{itemize} + \begin{figure}[H] + \centering + \includegraphics[width=0.4\textwidth]{ani} + \label{fig:ani} + \end{figure} + \end{multicols} \end{frame} \section{Viri} \subsection{Vsebinski} @@ -134,6 +365,7 @@ \begin{enumerate} \item \href{https://xn--jha.ga/dlib}{Portret Otona Župančiča iz leta 1908} \ccPublicDomain\ javna last \item \href{https://w.wiki/4YsT}{Čez plan -- platnica} \ccPublicDomain\ javna last + \item Ani Župančič z Markcem--Cicibanom v naročju. Fotografiral Fran Vesel 2. maja 2915 v Ljubljani. Last slovenskega naroda. \end{enumerate} \end{frame} \section{Zaključek} diff --git a/slo/predstavitev/1/list.md b/slo/predstavitev/1/list.md new file mode 100644 index 0000000..b905dca --- /dev/null +++ b/slo/predstavitev/1/list.md @@ -0,0 +1,198 @@ +# Župančičeve otroške pesmi :: učni list +## Kdo je Ciciban +Izraz *Ciciban* nastane v časih prve svetovne vojne ali pa denimo celo malo pred njo. Pomanjkanje in trpljenje doma, Slovenci se borijo v tujini, Župančiču se rodi prvorojenec in milo se mu stori zanj in za vse slovenske otroke ter za takrat še nesvoboden slovenski narod. Optimistično verjame v boljši svet in ga barvito opisuje sinu in slovenskemu narodu v pesmih in ugankah. + +Ciciban je vsak otrok, sprva njegov prvorojenec Marko Župančič, ki se je njemu in Ani Župančič rodil 1. septembra 1914 v Ljubljani. Brat fotografa in arhitekta Marka je patofiziolog Andrej O. Župančič, njegova sestra pa je zdravnica Jasna Kmet Župančič. + +V mladosti je pesnik že znal pisati za otroke, predvsem o spominih na dni življenja doma v Beli krajini, rojstne (23. januar 1878) Vinice in Dragatuša, kjer je preživel otroštvo. Imel je družabno otroštvo, rad je bil v naravi. Za otroke je začel objavljati že v dijaških listih. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kasneje pa v Ljubljani. + +Skozi življenje se spreminja ton tako njegovih otroških pesmi kot tudi pesmi za odrasle. Prvo delo za odrasle *Časa opojnosti* vključuje tudi nekaj pomenljivih otroških pesmi, ki pa so drugače objavljene v štirih pesniških zbirkah. + +* ***Pisanice* leta 1900**: Govori o naravi, o veselih in žalostnih dogodkih svoje mladosti. Zven pesmi spominja na hrvaške in slovenske ljudske pesmi, ki so bile takrat v Beli krajini zelo slišane. +* ***Lahkih nog naokrog* 1912**: Slikanica z otroškimi igrami in igračami, ki se jih je pesnik živo spominjal. Tukaj že poudarja domovinsko vlogo in jo predstavi otrokom, med pesmimi spregovori tudi o domovini, kralju Matjažu (ljudska turška romanca), srbskih in slovenskih ljudskih pesmih. + - Zbirka je izšla predvsem zaradi nezadovoljstva s tujimi (beri nemškimi) pesmimi. Menil je, da bi kljub prevodu otrokom ostale preveč tuje. +* ***Sto ugank* leta 1915**: Tukaj prikaže naravo -- rastline, živali in naravne pojave spontano ter v izredno živi in gibljivi besedi. Pri ugankah so ključna sinestetičnost, prispodobe in metonimije. +- Uvodne zajemajo naravo na podeželju, uganke od 19. do 46. pričajo o kmečki domačiji, živalih in opravilih, 47. - 60. cerkev z verskimi obredi, med 51. in 90. so v ospredju svetlobni pojavi in nebesna telesa, v zadnjih devetih pa sta navzoči primorska pokrajina in misel na domovino. +* ***Ciciban in še kaj* leta 1915**: Uspavanje, družinske vrednote, varnost doma, povezanost z naravo. Šumniki in glasovne figure ustvarjajo onomatopoijo/sličnoglasje in s tem zaznavanje premikanja. Ciciban je radoživ in to si kot priden, pošten in pogumen otrok zasluži, Župančič si želi, da bi bili taki vsi slovenski otroci -- tako se mu ne bo treba več bati za narod, kakor se je bal med vojno. + - Izrecno nakazana onomatopoija, kmetsko življenje, pogum, volja: *Vrabci in strašilo* + + > Čiv-čiv, čiv-čiv, + > še dolgo bom živ, + > živ-žav, živ-žav, + > še dolgo bom zdrav: + > na sredi poljá + > tri vreče prosa! + > + > Čiv-čiv, živ-žav, + > vse prav? Vse prav! + > + > Čiv-čiv, čiv-čiv, + > saj nisem jaz kriv, + > živ-žav, živ-žav, + > če mož je brljav, + > če metlo ima, + > pa mêsti ne zna. + > + > Čiv-čiv, živ-žav, + > vse prav? Vse prav! + - Ponavljanje, nagovor kot direktno približevanje + + > Prišlo je pismo iz daljne dežele, + > iz daljne dežele, iz tujega kraja, + > iz tujega kraja, od zamorskega kralja, + > belo pismo, črn pečat. + > + > Kakšno je dano v tem pismu povelje? + > Kakšno povelje, kakšni ukazi? + > Kaj-li nam hoče, kaj-li veleva? + > Pojdimo, pojdimo pisma brat! + > + > "To je povelje zamorskega kralja: + > Vi neugnani vsi Cicibani + > morate biti hitro zaspani, + > kakor bi trênil, morate spat!" + - Zelo pogost je motiv vere, stvarnika in svetega pisma v otroških pesmih: *Zvezdoznanstvo*, *Mehurčki*, *Veseli*, *Žalostni* in *Častitljivi koledniki*, *Naše luči* itd. + - Otroku se dobro približa tudi s pomenom vzgoje v umetniškem smislu --- *Ciciban posluša očetovo uro* + + > Očka, kaj pa je v tej zlati igrački? + > Kaj to nabija nalahno ves čas? + > --- Ciciban, veš, to so drobni kovački, + > božji kovački, da kujejo čas. + > + > Kujejo dneve in tedne in leta, + > s kladivci naglimi kujejo čas, + > vsemu, karkoli pod soncem se kreta, + > k rojstvu in k smrti zvonkljajo ves čas. + > + > Tik-tak! na delo, v skrbí nas budijo, + > pota nam merijo, spremljajo nas, + > vsakemu svojo pojó melodijo, + > srcem človeškim skrivnosten ukaz. --- + > + > Očka, povej mi: ti božji kovački ... + > ali bi slišal njih pesem i jaz? + > --- Sinko, le skloni uho k tej igrački, + > čul boš, kako se ti kuje tvoj čas. --- + - Meja med otroško in odraslo pesnitvijo se pri Župančiču pogosto zamegli in srh spreleti slehernega bralca *Slovesa*, ki ga leta 1932 objavi v drugi izdaji Cicibana. Posebno pomensko vlogo ima zamolk, označen s tripičjem: Kontrast -- Ciciban k zamejskim Slovencem čez mejo ne more, ne sme. + + > Kaj pravi ptica v zraku, kaj? + > "Na nebu ni nikdar pregraj!" + > Dejala sta mi val in brod: + > "Nihče ne vpraša me, od kod." + > Zapel je v meni tajen glas: + > "Zakaj ne hodiš k svojim v vas? + > Ne sme beseda kar naprej + > svobodna preko vseh ti mej? + > Saj koder govor naš je znan, + > povsod doma je Ciciban ... " + > Po naši zemlji se ozrem, + > zgrozim se in oči zaprem ... +* *Mehurčki* izidejo šele po njegovi smrti. Umrl je 11. junija 1949 v Ljubljani. +* Slika Markca -- Cicibana v naročju Ani Župančič (Fotografiral Fran Vesel 2. maja 1915). + +Župančič je (1915) otrokom dodal pojasnilo za svoje gibalne vaje, povzete po igrah iz otroštva. + +> *Pomni!* +> Pesmi *Dedek Samonòg* (str. 31) in *Postovka* (str. 30) sta mišljeni kot gibalni igri. +> +> *Dedek Samonòg* skače sredi kola po eni nogi. Kolo poje pesem. Pri zadnji besedi stopi Samonòg na obe nogi, kolaši skrčijo eno nogo; kdor zamudi, je naslednji dedek Samonòg itd. +> +> Deček ali deklica, ki igra *postovko*, razkrili roke in mora oponašati to ptico. Ali so jo že opazoval nad **domačim poljem**? Potem veš, da leta na trojen način. Najprej kakor vsaka druga letalka, utripaje s perotnicami. Potem kolobari z mirnimi krili, naenkrat pa se sredi neba ustavi in prav naglo prhutá. Vidiš, in takrat, pravijo Belokranjci, da *melje*. Zato jo imenujejo *málenka*. Štajercem je *mokosejec*; -- a kje je moka? Zato trdim jaz, da stelje na zemljo *ništro*. In kaj je ništra? Nekaj, kar ni nič. Če ne verjameš, vprašaj me. + +Pomembno je tudi povezovanje slovanskih narodov: *Kraljevič Marko in Ljútica Bogdan* -- junaka iz srbske ljudske pesmi (*v lozo* = v gozd); *Glej, račke, labodi* -- Ribnik je večje naselje na hrvaški strani Kolpe. + +> Kraljevič Marko in Ljútica Bogdan +> pravijo, da sta se srečala óndan. +> +> Dolgo se merita mrka junaka --- +> kteri začel bo? Drug drugega čaka. +> "Veš kaj, moj Marko, obema bo bolje, +> če se razideva --- v lozo, na polje. +> Da se spopadeva, svet bi se tresel, +> kdo ve, kdo živo glavo bi odnesel ..." +> +> Tega je Marko komaj dočakal, +> s Šarcem vesel je čet polje odskakal. +> +> Kraljevič Marko in Ljútica Bogdan +> pravijo, da sta se srečala ondan. + +### Nevsiljiva vzgoja in poučevanje otrok: +* *Ciciban -- Cicifuj*: Ptička zasmehuje Cicibana, ker si ni umil rok. +* *Lenka*: Predmeti vse delajo sami, dekle počiva in nič ne dela. +* *Ciciban in čebela*: Nagajivost in razposajenost sta Cicibanu oproščeni, saj je resnicoljuben in odkrit. +* *Veseli* in *Žalostni koledniki* ter *Kadar se Ciciban joče*: Pesnik otroke odvrača od čemernosti in cmeravosti. Cicibani so namreč otroci, ki lahko menjajo razpoloženja večkrat na dan in to je Župančič poskušal prikazati v svoji zbirki pesmi. +* *Pastirčki*: Pesnik otroka navaja na bolj pogumen in radosten pogled na svet -- slabe čase vselej nasledijo boljši. +* *Mehurčki*: Cicibanova mama vsako noč bedi nad njim, oče pa gara in dela zanj. V *Uspavanki* pa poet prav tako goji hvaležnost in ljubezen do staršev. + +## Nekaj del za odrasle +Prešernova družba ob stoti obletnici Župančičevega rojstva 1977 izda *Izbrane pesmi*. Tu je zanimiv vrstni red razporeditve. Izmed razporeditve po zvrsteh, kot je značilno za Prešernove Poezije, razporeditve po času, po vsebini in motiviki in razporeditve glede na razvoj pesnikove osebnosti so si uredniki izbrali slednjo in razdelili literarno življenje Župančiča na tri poglavja, znotraj katerih so dela razvrščena časovno: + +* **Ljubezen**: Živo prisotna bolečina, ki izbruhne v tožbi v ciklusu *V moji duši* in kot prekletstvo v *Vizijah*, temu pa sledita *Kabilska* in *Spokojna pesem*, polni samoobtožbe in obupa, kasneje pa še *Pogovor v temini*. +* **Oseba rast**: Izredno ekspresivne pesmi, polne notranjih čustev in dojemanja usode. Prebujanje, razsvetljenje odločitve, odgovornost, svetost, visok pomen pesnika in poslednje skrivnosti življenja so ključni motivi. V pesmi *Revija*, objavljeni 1911 v *Ljubljanskem zvonu*, zapiše: + +> A tebi --- ne vem ti imena, ne vem ti pomena, +> ti moja bolečina, --- slast, +> ti prvi moj pogon in zadnja rast, +> ti zlato jedro duše sveta, +> ti želja do bratov iz srca, +> ti volja moja in volja rodu, +> jasnost resnice v mračnem snu --- +> ne vem ti imena, ne vem ti pomena, +> ti moja globoka skrivnost --- svetost. + +* **Domovina**: Zaradi vse večjega pohlepa imperialističnih sil leta 1908 v pesmi Zemljevid izrazi svojo zaskrbljenost nad usodo slovenskega naroda in naših meja. + +> /.../ +> I jaz razgrnem pred seboj papirje: +> glej --- rodna zemlja, naša draga prst! +> Ko drugi grabijo vse dalje, širje, +> +> boš rod, ki bivaš tod, boš rod v duši čvrst? +> O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, +> Celovec, Maribor, Gorica, Trst? ... + +* Župančič prvič začne z domovinsko liriko s kritiko lažnega patriotizma, ki ga cankarjansko zahteva in goji naša družba, drugič kot tožba na brezodzivnost, tretjič z retoričnim vprašanjem "kaj dobrega povedati" naslednikom naroda. *Duma* predstavlja zareze časa in usode na njegova čustva, v njej označi izseljevanje kot razsipnost. Zgrešeno vodstvo predstavi v *Našem pismu*, svoj obup in paniko v *Zeleni čeladi* in brstenje jugoslovanstva v *Naši besedi*. V tem delu ni niti malo mističen, temveč je --- ravno nasprotno --- odločen in poln upa za zmago, ki jo dočaka. + +### Čaša opojnosti + +*Čaša opojnosti* predstavlja mejnik slovenske poezije in prinese novo motiviko in miselnost ter novostrujarske prvine. + +* Župančič med študijem na Dunaju 21. marca piše Cankarju v Ljubljano in mu opiše svoje finančno stanje in tarna, da morebitna zbirka še ni nared. +* 9\. septembra 1897 v pismu Cankarju na Vrhniko pove o težavni službi pisarja, s katero se sooča, da nabere sredstva, da bo naposled le lahko pesnil. +* In res, 29. oktobra 1898 piše založniku Schwenterju, ki je dandanes zasluženo poimenovan *dvorni založnik slovenske moderne*, in ga v nekaj pismih prosi za pogodbo in poda zadnje korekture in naposled vodilno ime zbirke *Čaša opojnosti*. Za 210 goldinarjev proda svoje avtorske pravice Schwenterju in s tem se finančne tegobe končajo. Tudi prve in druge korekture zbirke mu spiše. +* Anton Aškrc mu 23. februarja 1899 blagohotno svetuje, naj namesto objave v *Ljubljanskem Zvonu* rajši svoje knjige objavlja v svoji zbirki, Schwenterju pa dene Župančiča pohvaliti. +* Navkljub samokritičnosti je Oton že vse od 22. leta s strani drugih slovenskih in tujih literatov deležen velikih pohval. Menim pa, da so bile kritike njegovih pesnitev politično motivirane, zlasti zato, kajti o tem večinoma priča klerikalno časopisje. *Katoliški obzornik* sicer priznava, da je *Župančič bogonadarjeni pesnik*, kritičen pa je do pesmi; *Slovenski list* 1. aprila 1899 nestrpno, žaljivo in odklonilno komentira: + +> [...] med kako lepo mislijo tudi nekoliko blasfemije na verski čut n. pr. da [...] Bog ni oni po cerkvah, ampak ljubček spremljevalec. [...] Piruh srednje vrste!" (*piruh* je pirh --- Čaša opojnosti izide pred veliko nočjo.) + +Tem kritikam pa seveda ne ostane dolžan. + +### Ostala dela za odrasle + +* Velik pomen imajo tudi njegovi prevodi, zlasti Shakespearea in Molièra. +* Spisal je dramsko delo *Veronika Deseniška* (1924). +* Celoten literarni opus poezij za odrasle pa je sledeč: + - *Čaša opojnosti leta* 1899 + - *Čez plan* leta 1904 + - *Samogovori* leta 1908 + - *V zarje Vidove* leta 1920 + - *Zimzelen pod snegom* leta 1945 + +Otroške pesmi ostajajo aktualne kljub krčenju podeželjskega prebivalstva, do neke mere pa so bile pesnitve med povojno vladavino odmaknjene, zlasti zato, ker so bili skoraj vsi direktorji slovenskih povojnih služb sicer tudi sami pesniki, obenem pa so najbrž na to vplivale tudi občasne omembe na vero, na bogove in na krščanske podobe. + +## Opazni spomeniki + +* Knjižnica Otona Župančiča je v Ljubljani 23. januarja 2008 odprla urejeno spominsko sobo. Pri ureditvi rokopisov je sodeloval tudi Mestni muzej Ljubljana. +* Po njem je poimenovanih več ulic, med drugim tudi ena v Ljubljani. +* Vrtec Otona Župančiča. + +## Viri + +So napisani na zadnji prosojnici. + +--- + +Anton Luka Šijanec, 3. a + +11\. janunarja 2022 diff --git a/slo/predstavitev/1/todo.txt b/slo/predstavitev/1/todo.txt new file mode 100644 index 0000000..6b4ddc6 --- /dev/null +++ b/slo/predstavitev/1/todo.txt @@ -0,0 +1,8 @@ +## Dela za vključitev +platnice slikanic, zbirk za odrasle, kraljevič marko, ciciban je zaspan, glej, račke, labodi, samonog, postovka, v moji duši, vizije, kabilska in spokojna pesem, pogovor v temini, zemljevid, revija, naše pismo, zelena čelada, naše pismo +## viri +* wiki glasovne besedne figure, mehurčki in petdeset ugank, ciciban, izbrane pesmi, čaša opojnosti +* Davidović, S. 2018. Obravnava pesmi Otona Župančiča v vrtcu, Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. [internet] <http://pefprints.pef.uni-lj.si/5093/1/UL_PEF_Davidovi%C4%87_Sanja_11_5_2018(1).pdf> +* Čeh Steger, J. Oton Župančič in začetki južnoslovanske tvorbe. 2020. [internet] <http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sites/default/files/clanki/SHS-2020-1-7-CehSteger%20%28scopus%29.pdf> - Studia Historica Slovenica +* Sodnik, V. 1998. Značilnosti Župančičevega otroškega pesništva. Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. +* todo: oznaka in pomen zbirke ciciban |
