Elektrokemija
=============
<https://sl.wikipedia.org/wiki/Elektrokemija>
* Napetostna vrsta:
- Na začetku so dobri reducenti - predvsem kovine, na koncu dobri oksidanti - predvsem nekovine
- Kovine pred vodikom se raztapljajo v kislinah, povine za vodikom pa ne - so žlahtne
- Močnejši oksidant ima večjo elektronegativnost, je bolj na desni
- Boljši oksidant mora biti v ionski obliki, da poteče reakcija
+ Pri reakciji med halogeni pa mora biti v ionski obliki halogen, ki je nižje v PSE
- Polčlen z nižjim potencialom bo prevzel vlogo anode, na njem bo potekala oksidacija.
* Elektrokemijski člen: galvanski/voltaični člen
- Standardna vodikova elektroda: H2 1 atm, 1 M H3O+, 0 volt, 2H+ + 2e- => H2
- Na katodi poteka redukcija, na anodi pa oksidacija. Med njima je elektrolit, v katerem so ioni.
- Kovinski kationi na katodi (Cu2+ + 2e- => Cu(s)) sprejemajo elektrone. Oksidacijsko stanje jim gre na 0, postanejo atomi, ki se odložijo na elektrodo.
- Na anodi (Zn(s) => Zn2+ + 2e-) poteka oksidacija, pri čemer nastajajo kovinski kationi (oksidacijsko stanje postane večje od nič), elektroda pa se raztaplja.
- Elektrodi sta povezani z električnim krogom, električni tok (iz anode- na katodo+) pa opravlja delo.
- Elektrolitski ključ med obema elektrolitoma omogoča prehod ionov.
- Celični diagram Danielovega člena: Zn(s)|Zn2+(1M)||Cu2+(1M)|Cu(s)
- Koncentracija elektrolitov je pomembna, saj z njo izvemo končno napetost.
* Standardni elektrodni potencial:
- SHE je 0 voltov. Če ima drugi polčlen večji potencial glede na SHE, na njem poteka redukcija, SHE pa je anoda. V nasprotnem primeru SHE deluje kot katoda, na drugem polčlenu pa poteka oksidacija.
- Napetost člena je seštevek redukcijskega potenciala katode in oksidacijskega potenciala anode.
## Elektroliza
* Tu pa katodo prisilimo na nižjo napetost od anode in obrnemo reakcijo. Še vedno bo na katodi redukcija, na anodi pa oksidacija.
* Na anodi bo pogosto nastajal plin, tam anioni oddajajo elektrone, na katodi pa kationi sprejemajo elektrone - obe snovi gresta v elementarno stanje.
* Elektroliza vode: oksidacija: O 2- => O2 + 4e-; redukcija: 2H+ + 2e- => H2
* Količina snovi, izločene pri elektrolizi:
- Q = It = Fzn, kjer je z število e-
## Redukcijsko-oksidacijske reakcije
* Razlika med številom elektronov in protonov je oksidacijsko stanje. Izračun: protoni-elektroni.
* Atom/ion, ki elektron odda, se oksidacijsko stanje poveča, sprejemniku pa se zmanjša.
* Oddajanje elektrona je oksidacija, sprejemanje pa redukcija (oksidacijsko število se reducira).
* Reducent reducira sprejemnika - sprejemnik sprejme el. Sebe reducent oksidira - odda elektron.
### Oksidacijska števila
* So po večini zgolj magija in religija - predstavljamo si, da je neka zvrst v celoti v ionski povezavi
* Prva skupina ima +1, druga ima +2, tretja +3, kisik ima -2, fluor -1 (je najbolj elektronegativen), kisik, razen kadar ne, pogosto -2, halogeni elementi, poleg flora, so, razen v zvezi z O, N ali drugimi halogenimi, -1.
* Pač veš, da je SO4 vedno -2. O fak kemija je tak ~~~~
* Pač veš, da je CN vedno -1.
Koordinacijske spojine
======================
* Centralni ion/atom in ligandi, **koordinacijsko število je število ligandov**.
* Enovezni ligandi in njihova imena:
- **F-**: fluorido, **Cl-**: klorido, **Br-**: bromido, **I-**: jodido, **OH-**: hidroksido, **CN-**: cianido, **H2O**: akva, **NH3**: amin, **C6H6**: benzen, **NO**: nitrozil, **CO**: karbonil
* Koordinacijska vez nastane tako, da ligandi svoje elektrone donirajo centralnemu ionu/atomu.
* Razporeditev ligandov: linearna - 2L, tetraedrična - 4L, kvadratno planarna - 4L, oktaedrična - 6L, ...
* Nomenklatura: Grški števnik za število ligandov, ime liganda po abecedi, ime centralnega atoma
- zvrst brez naboja: [PtCl2(NH3)2]: diamindikloridoplatina(II) (ali 2+)
- zvrst brez naboja: [CrCl3(OH2)3]: triakvatrikloridokrom(III) (ali 3+)
- pozitivno nabita zvrst: [Fe(OH2)6]3+: heksaakvaželezov(III) ion (ali 3+)
- pozitivno nabita zvrst: [CrCl2(OH2)4]+: tetraakvadikloridokromov(III) ion (ali 3+)
- pri negativno nabitih zvrsteh dobi centralni ion latinsko ime (jebeš vse kemičarke)
+ **Fe**: ferat, **Sn**: stanat, **Ag**: argentat, **Au**: avrat, **Hg**: merkurat, **Cu**: kuprat, **Pb**: plumbat, **Pd**: paladat, **Pt**: platinat, **Co**: kobaltat
- negativno nabita zvrst: [Fe(CN)6]4-: heksacianidoferatni(II) ion (ali 2+)
- negativno nabita zvrst: [UF8]2-: oktafluoridouranatni(VI) ion (ali 6+)
- negativno nabita zvrst: [CuCl4]2-: tetrakloridokupratni(II) ion (ali 2+)
- K4[Fe(CN)6]: kalijev heksacianidoferat(II)
- [CoCl(NH3)5]Cl: pentaaminkloridokobaltov(II) klorid
* koordinacijski ion je samo zadevica (no prav, recimo temu *zvrst*) v oglatih oklepajih
Organska kemija
===============
* Formule: skeletna, strukturna, molekulska (C2H4O2), racionalna (CH3COOH), empirična (brezvezna)
* Elektronska konfiguracija: 1s, 2s, 2px, 2py, 2pz
- 6C v osnovnem stanju: AV AV A_ A_ __
- štiri proste vezi, vendar neenakovredne: AV A_ A_ A_ A_
- hibridizacija: turns out da so 2s in 2p enakovredne v CH4, sike yeet
+ rečemo jim štiri sp3 hibridne orbitale (ker zakaj ne, am i rite)
- Paulijevo izključitveno načelo: imamo po dva elektrona v orbitali
- Hundovo pravilo: elektroni zasedajo energijsko enakovredne orbitale posamično. px2 py1 je napačna razporeditev
- vez je prekrivanje orbital: čelno: sigma, bočno: pi. dvojna vez: pi in sigma, 3: pi, pi, sigma
- enojna vez: sp3 hibridizacija, dvojna vez: sp2 hibridizacija, trojna vez: sp hibridizacija
- koti pri hibridizaciji: enojna vez: 109,5, planarna-dvojna vez: 120, trojna vez: 180
## Nomenklatura
* Števniki: 1: met, 2: et, 3: prop, 4: but, 5: pent, 6: heks, 7: hept, 8: okt, 9: non, 10: dek
* enojna vez: alk**an**, dvojna: alk**en**, trojna alk**in**
* stranske verige sortiramo po abecedi, pozicijske številke pa naj bodo čim nižje
* poskrbimo, da je dvojna/trojna vez vselej na glavni verigi, drugače dobimo etilene, ...
- prav tako naj ima dvojna/trojna vez prednost glede majhnih števil - štejemo iz strani z njo
* radikal ima končnico -il. pri sortiranju po abecedi ne štejemo števnika (dimetil => metil)
* Števnost C atomov: primarni: CH3, sekundarni: CH2, terciarni: CH, kvartarni C (ostale vezi obdane s C)
* Ciklični pred osnovni obroč dobijo predpono ciklo-: metil[ciklobutan](http://instagram.com/ciklobutan)
* navajanje pozicije dvojne vezi: heks-2,3-dien
* profesor na radikal ne bo dal dvojne vezi: 3-etil**en**penta-1,4-dien - dvojno vez damo v glavno verigo
* ogljikovodike delimo na dve skupini:
- alifatski se delijo še na dve podskupini: nasičeni ((ciklo)alkani)/nenasičeni ((ciklo)alken/in)
- aromatski: nenasičeni: benzen
* halogenirani ogljikovodiki: primarni halogenid (R-X), sekundarni (R-C-R, kjer je na C povezan še X), terciarni (R-C-X, kjer sta na C povezana še dva Rja)
- R: radikal, C: ogljik, X: F, Br, Cl, I
- CH3Cl: primarni/klorometan, sekundarni/2-kloropropan, ...
* funkcionalne skupine: nosi funkcijo spojine in od nje so odvisne fizikalne in kemijske lastnosti
- -OH: hidroksilna skupina: R-OH: alkohol **butan-2,3-diol**
- -O-: etrska funkcionalna skupina: R-O-R': etri - simetrični (R=R')/asimetrični (R!=R')
- R-O-C-R', kjer je na C še z dvojno vezjo povezan O: estrska. estri
- R-C-R', kjer je na C še z dvojno povezan O: karbonilna-ketoni. aldehid ima namesto enega R en H
- R-C-O-H, kjer je na C še z dvojno povezan še en O: karboksilna skupina. karboksilne kisline
- aldehidi: CH3CH2CHO **propanal**, C6CHOCHO **cikloheksan-1,2-dikarbaldehid**
- ketoni: **pentan-2,4-dion**
- karboksilna: metanojska kislina HCOOH, etandiojska OOHCCOOH, cikloheksankarboksilna C6COOH
- etri: CH3-O-CH2CH3: etilmetileter oziroma metoksi (krajša veriga ima -oksi) etan
* Funkcionalna skupina ima po številih prednost - torej je na koncu
* Več funkcionalnih skupin na isti spojini. Tisti z najvišjo prioriteto je v končnici.
- od najvišje do najnižje prioritete: karboksilna kislina, aldehid, keton, alkohol, alkilna skupina, halogenid
