summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/šola/ana2/teor.lyx
blob: e1ee169919e432a84a9ccd8695438f8426185e53 (plain) (blame)
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
251
252
253
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
312
313
314
315
316
317
318
319
320
321
322
323
324
325
326
327
328
329
330
331
332
333
334
335
336
337
338
339
340
341
342
343
344
345
346
347
348
349
350
351
352
353
354
355
356
357
358
359
360
361
362
363
364
365
366
367
368
369
370
371
372
373
374
375
376
377
378
379
380
381
382
383
384
385
386
387
388
389
390
391
392
393
394
395
396
397
398
399
400
401
402
403
404
405
406
407
408
409
410
411
412
413
414
415
416
417
418
419
420
421
422
423
424
425
426
427
428
429
430
431
432
433
434
435
436
437
438
439
440
441
442
443
444
445
446
447
448
449
450
451
452
453
454
455
456
457
458
459
460
461
462
463
464
465
466
467
468
469
470
471
472
473
474
475
476
477
478
479
480
481
482
483
484
485
486
487
488
489
490
491
492
493
494
495
496
497
498
499
500
501
502
503
504
505
506
507
508
509
510
511
512
513
514
515
516
517
518
519
520
521
522
523
524
525
526
527
528
529
530
531
532
533
534
535
536
537
538
539
540
541
542
543
544
545
546
547
548
549
550
551
552
553
554
555
556
557
558
559
560
561
562
563
564
565
566
567
568
569
570
571
572
573
574
575
576
577
578
579
580
581
582
583
584
585
586
587
588
589
590
591
592
593
594
595
596
597
598
599
600
601
602
603
604
605
606
607
608
609
610
611
612
613
614
615
616
617
618
619
620
621
622
623
624
625
626
627
628
629
630
631
632
633
634
635
636
637
638
639
640
641
642
643
644
645
646
647
648
649
650
651
652
653
654
655
656
657
658
659
660
661
662
663
664
665
666
667
668
669
670
671
672
673
674
675
676
677
678
679
680
681
682
683
684
685
686
687
688
689
690
691
692
693
694
695
696
697
698
699
700
701
702
703
704
705
706
707
708
709
710
711
712
713
714
715
716
717
718
719
720
721
722
723
724
725
726
727
728
729
730
731
732
733
734
735
736
737
738
739
740
741
742
743
744
745
746
747
748
749
750
751
752
753
754
755
756
757
758
759
760
761
762
763
764
765
766
767
768
769
770
771
772
773
774
775
776
777
778
779
780
781
782
783
784
785
786
787
788
789
790
791
792
793
794
795
796
797
798
799
800
801
802
803
804
805
806
807
808
809
810
811
812
813
814
815
816
817
818
819
820
821
822
823
824
825
826
827
828
829
830
831
832
833
834
835
836
837
838
839
840
841
842
843
844
845
846
847
848
849
850
851
852
853
854
855
856
857
858
859
860
861
862
863
864
#LyX 2.4 created this file. For more info see https://www.lyx.org/
\lyxformat 620
\begin_document
\begin_header
\save_transient_properties true
\origin unavailable
\textclass article
\begin_preamble
\usepackage{hyperref}
\usepackage{siunitx}
\usepackage{pgfplots}
\usepackage{listings}
\usepackage{multicol}
\sisetup{output-decimal-marker = {,}, quotient-mode=fraction, output-exponent-marker=\ensuremath{\mathrm{3}}}
\usepackage{amsmath}
\usepackage{tikz}
\newcommand{\udensdash}[1]{%
    \tikz[baseline=(todotted.base)]{
        \node[inner sep=1pt,outer sep=0pt] (todotted) {#1};
        \draw[densely dashed] (todotted.south west) -- (todotted.south east);
    }%
}%
\DeclareMathOperator{\Lin}{Lin}
\DeclareMathOperator{\rang}{rang}
\DeclareMathOperator{\sled}{sled}
\DeclareMathOperator{\Aut}{Aut}
\DeclareMathOperator{\red}{red}
\DeclareMathOperator{\karakteristika}{char}
\usepackage{algorithm,algpseudocode}
\providecommand{\corollaryname}{Posledica}
\end_preamble
\use_default_options true
\begin_modules
enumitem
theorems-ams
\end_modules
\maintain_unincluded_children no
\language slovene
\language_package default
\inputencoding auto-legacy
\fontencoding auto
\font_roman "default" "default"
\font_sans "default" "default"
\font_typewriter "default" "default"
\font_math "auto" "auto"
\font_default_family default
\use_non_tex_fonts false
\font_sc false
\font_roman_osf false
\font_sans_osf false
\font_typewriter_osf false
\font_sf_scale 100 100
\font_tt_scale 100 100
\use_microtype false
\use_dash_ligatures true
\graphics default
\default_output_format default
\output_sync 0
\bibtex_command default
\index_command default
\paperfontsize default
\spacing single
\use_hyperref false
\papersize default
\use_geometry true
\use_package amsmath 1
\use_package amssymb 1
\use_package cancel 1
\use_package esint 1
\use_package mathdots 1
\use_package mathtools 1
\use_package mhchem 1
\use_package stackrel 1
\use_package stmaryrd 1
\use_package undertilde 1
\cite_engine basic
\cite_engine_type default
\biblio_style plain
\use_bibtopic false
\use_indices false
\paperorientation portrait
\suppress_date false
\justification false
\use_refstyle 1
\use_formatted_ref 0
\use_minted 0
\use_lineno 0
\index Index
\shortcut idx
\color #008000
\end_index
\leftmargin 2cm
\topmargin 2cm
\rightmargin 2cm
\bottommargin 2cm
\headheight 2cm
\headsep 2cm
\footskip 1cm
\secnumdepth 3
\tocdepth 3
\paragraph_separation indent
\paragraph_indentation default
\is_math_indent 0
\math_numbering_side default
\quotes_style german
\dynamic_quotes 0
\papercolumns 1
\papersides 1
\paperpagestyle default
\tablestyle default
\tracking_changes false
\output_changes false
\change_bars false
\postpone_fragile_content false
\html_math_output 0
\html_css_as_file 0
\html_be_strict false
\docbook_table_output 0
\docbook_mathml_prefix 1
\end_header

\begin_body

\begin_layout Title
ANA2 IŠRM 2023/24
\end_layout

\begin_layout Author

\noun on
Anton Luka Šijanec
\end_layout

\begin_layout Date
\begin_inset ERT
status open

\begin_layout Plain Layout


\backslash
today
\end_layout

\end_inset


\end_layout

\begin_layout Section
Množice v 
\begin_inset Formula $\mathbb{R}^{n}$
\end_inset


\end_layout

\begin_layout Definition*
Razdalja točk v 
\begin_inset Formula $\mathbb{R}^{n}$
\end_inset

 je norma njune razlike.
 
\begin_inset Formula $\varepsilon-$
\end_inset

okolica točke 
\begin_inset Formula $a\in\mathbb{R}^{n}$
\end_inset

 so take točke,
 ki so od 
\begin_inset Formula $a$
\end_inset

 oddaljene manj od 
\begin_inset Formula $\varepsilon\in\mathbb{R}$
\end_inset

.
 Robna točka množice 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 je taka točka,
 katere poljubno majhna okolica vsebuje tako točke iz 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 kot tudi točke,
 ki niso iz 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

.
 Odprta množica ne vsebuje robnih točk.
 Zaprta množica je komplement neke odprte množice.
\end_layout

\begin_layout Claim*
\begin_inset Formula $A\subset\mathbb{R}$
\end_inset

 zaprta 
\begin_inset Formula $\Leftrightarrow$
\end_inset

 za vsako zaporedje s členi v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 velja,
 da so vsa njegova stekališča,
 čim obstajajo,
 v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Proof
Dokazujemo ekvivalenco
\end_layout

\begin_deeper
\begin_layout Description
\begin_inset Formula $\left(\Rightarrow\right)$
\end_inset

 Naj bo 
\begin_inset Formula $s$
\end_inset

 stekališče 
\begin_inset Formula $\left(a_{n}\right)_{n\in\mathbb{N}}$
\end_inset

,
 
\begin_inset Formula $a_{n}\in A$
\end_inset

 in 
\begin_inset Formula $s\not\in A$
\end_inset

 (RAAPDD).
 Ker je 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 zaprta,
 je 
\begin_inset Formula $\mathbb{R}\setminus A$
\end_inset

 odprta,
 zato 
\begin_inset Formula $\exists\varepsilon>0\ni:\left(s-\varepsilon,s+\varepsilon\right)\subset\mathbb{R}\setminus A$
\end_inset

,
 torej v 
\begin_inset Formula $\left(s-\varepsilon,s+\varepsilon\right)$
\end_inset

 ni nobenega člena zaporedja,
 torej 
\begin_inset Formula $s$
\end_inset

 ni stekališče 
\begin_inset Formula $\rightarrow\!\leftarrow$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Description
\begin_inset Formula $\left(\Leftarrow\right)$
\end_inset

 Dokazujemo,
 da je 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 zaprta,
 torej,
 da je 
\begin_inset Formula $B=\mathbb{R}\setminus A$
\end_inset

 odprta.
 PDDRAA 
\begin_inset Formula $B$
\end_inset

 ni odprta 
\begin_inset Formula $\Rightarrow\exists x\in B\ni:\forall n\in\mathbb{N}:$
\end_inset

 
\begin_inset Formula $n^{-1}-$
\end_inset

okolica 
\begin_inset Formula $x$
\end_inset

 vsebuje nek element 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

.
 Našli smo torej zaporedje v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 s stekališčem v 
\begin_inset Formula $B$
\end_inset

.
 
\begin_inset Formula $\rightarrow\!\leftarrow$
\end_inset

.
\end_layout

\end_deeper
\begin_layout Definition*
Stroga podmnožica 
\begin_inset Formula $\mathbb{R}$
\end_inset

 je kompaktna,
 če ima vsako zaporedje s členi v njej v njej tudi stekališče.
 Množica je omejena,
 če je podmnožica neke okolice izhodišča.
\end_layout

\begin_layout Theorem*
\begin_inset Formula $A\subset\mathbb{R}$
\end_inset

 kompaktna 
\begin_inset Formula $\Leftrightarrow A$
\end_inset

 zaprta in omejena.
\end_layout

\begin_layout Proof
Dokazujemo ekvivalenco
\end_layout

\begin_deeper
\begin_layout Labeling
\labelwidthstring 00.00.0000
\begin_inset Formula $\left(\Leftarrow\right)$
\end_inset

 Naj bo 
\begin_inset Formula $\left(a_{n}\right)_{n\in\mathbb{N}}$
\end_inset

 zaporedje v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

.
 Ker je 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 omejena,
 je zaporedje omejeno,
 torej premore stekališča.
 Ker je 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 zaprta,
 vsebuje vsa ta stekališča.
 Torej je 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 kompaktna.
\end_layout

\begin_layout Labeling
\labelwidthstring 00.00.0000
\begin_inset Formula $\left(\Rightarrow\right)$
\end_inset

 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 je omejeno,
 sicer bi našli zaporedje,
 da velja 
\begin_inset Formula $a_{i}\geq i$
\end_inset

,
 ki nima stekališča.
 Treba je dokazati še,
 da je 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 zaprta.
 Vsa stekališča zaporedij s členi v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 imajo v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 stekališče (kompaktnost).
 Torej za vsako stekališče zaporedja s členi v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 velja,
 da ima v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 stekališče,
 torej je 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 zaprta.
\end_layout

\end_deeper
\begin_layout Remark*
Vsako zaporedje v kompaktni množici ima stekališče,
 kar za zaprto množico ni rečeno.
 Zaprta množica lahko vsebuje zaporedja brez stekališč.
\begin_inset Note Note
status open

\begin_layout Plain Layout
razloži normo,
 trikotniško neenakost,
 itd.
\end_layout

\end_inset


\end_layout

\begin_layout Definition*
Točka 
\begin_inset Formula $a\in A\subseteq\mathbb{R}^{n}$
\end_inset

 je notranja,
 če obstaja neka njena okolica,
 ki je podmnožica 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

.
 Točka 
\begin_inset Formula $a\in\mathbb{R}^{n}$
\end_inset

 je stekališče množice 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

,
 če vsaka njena okolica seka
\begin_inset Foot
status open

\begin_layout Plain Layout
t.
 j.
 ima neprazen presek z
\end_layout

\end_inset

 
\begin_inset Formula $A\setminus\left\{ a\right\} $
\end_inset

.
 Točka 
\begin_inset Formula $a\in A$
\end_inset

,
 ki ni stekališče 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

,
 je izolirana točka 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Standard
\begin_inset Separator plain
\end_inset


\end_layout

\begin_layout Definition*
Zaporedje s členi v 
\begin_inset Formula $\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

 je funkcija 
\begin_inset Formula $\mathbb{N}\to\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

,
 
\begin_inset Formula $n\mapsto a_{n}=\left(a_{n}^{\left(1\right)},\dots,a_{n}^{\left(k\right)}\right)$
\end_inset

.
 
\begin_inset Formula $a\in\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

 je limita zaporedja 
\begin_inset Formula $\left(a_{n}\right)_{n}$
\end_inset

 s členi v 
\begin_inset Formula $\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

,
 če 
\begin_inset Formula $\forall\varepsilon>0\exists n_{0}\in\mathbb{N}\forall n>n_{0}:\left|a-a_{n}\right|<\varepsilon$
\end_inset

 in pišemo 
\begin_inset Formula $a=\lim_{n\to\infty}a_{n}$
\end_inset

.
 Če zaporedje ima limito,
 je konvergentno,
 sicer je divergentno.
 Točka 
\begin_inset Formula $s\in\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

 je stekališče zaporedja 
\begin_inset Formula $\left(a_{n}\right)_{n}$
\end_inset

 s členi v 
\begin_inset Formula $\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

,
 če je v vsaki okolici 
\begin_inset Formula $s$
\end_inset

 neskončno členov 
\begin_inset Formula $\left(a_{n}\right)_{n}$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Fact*
Velja:
\end_layout

\begin_deeper
\begin_layout Itemize
Vsako konvergentno zaporedje je omejeno in ima natanko eno limito,
 ki je njegovo edino stekališče.
\end_layout

\begin_layout Itemize
Vsako omejeno zaporedje ima stekališče.
\end_layout

\begin_layout Itemize
Stekališče zaporedja je limita nekega podzaporedja in obratno.
\end_layout

\begin_layout Itemize
\begin_inset Formula $A\subset\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

 je zaprta 
\begin_inset Formula $\Leftrightarrow$
\end_inset

 vsako stekališče zaporedja s členi v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

 leži v 
\begin_inset Formula $A$
\end_inset

.
\end_layout

\end_deeper
\begin_layout Section
Funkcije več spremenljivk
\end_layout

\begin_layout Definition*
Naj bo 
\begin_inset Formula $D\subseteq\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

 in 
\begin_inset Formula $f:D\to\mathbb{R}$
\end_inset

 preslikava.
 Če je 
\begin_inset Formula $k\geq2$
\end_inset

,
 je 
\begin_inset Formula $f$
\end_inset

 funkcija več spremenljivk.
 
\begin_inset Formula $\Gamma_{f}=\left\{ \left(x,fx\right);x\in D\right\} \subset\mathbb{R}^{k}\times\mathbb{R}$
\end_inset

 je graf funkcije 
\begin_inset Formula $f$
\end_inset

.
 Za 
\begin_inset Formula $a\in\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

 stekališče 
\begin_inset Formula $D$
\end_inset

 je 
\begin_inset Formula $L\in\mathbb{R}$
\end_inset

 limita 
\begin_inset Formula $f$
\end_inset

 v 
\begin_inset Formula $a$
\end_inset

,
 če 
\begin_inset Formula $\forall\varepsilon>0\exists\delta=\delta\left(a,\varepsilon\right)>0\forall x\in D,x\not=a:\left|\left|x-a\right|\right|<\delta\Rightarrow\left|fx-L\right|<\varepsilon$
\end_inset

 in pišemo 
\begin_inset Formula $\lim_{x\to a}fx=L$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Remark*
Medtem ko imamo pri funkcijah ene spremenljivke levo in desno limito,
 je tu obnašanje bolj zapleteno,
 saj obstaja veliko različnih načinov približevanja k 
\begin_inset Formula $a$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Definition*
Naj bo 
\begin_inset Formula $D\subseteq\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

 in 
\begin_inset Formula $f:D\to\mathbb{R}$
\end_inset

 funkcija in 
\begin_inset Formula $a\in D$
\end_inset

.
 
\begin_inset Formula $f$
\end_inset

 je zvezna v 
\begin_inset Formula $a$
\end_inset

,
 če 
\begin_inset Formula $\forall\varepsilon>0\exists\delta=\delta\left(a,\varepsilon\right)>0\forall x\in D:\left|\left|x-a\right|\right|<\delta\Rightarrow\left|fx-fa\right|<\varepsilon$
\end_inset

.
 
\begin_inset Formula $f$
\end_inset

 je zvezna,
 če je zvezna na vsaki točki svojega definicijskega območja.
\end_layout

\begin_layout Remark*
Če je 
\begin_inset Formula $a$
\end_inset

 stekališče 
\begin_inset Formula $D$
\end_inset

,
 je 
\begin_inset Formula $f$
\end_inset

 zvezna v 
\begin_inset Formula $a\Leftrightarrow\lim_{x\to a}fx=fa$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Corollary*
Če je 
\begin_inset Formula $a$
\end_inset

 izolirana točka 
\begin_inset Formula $D$
\end_inset

,
 je 
\begin_inset Formula $f$
\end_inset

 zvezna v 
\begin_inset Formula $a$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Definition*
Naj bo 
\begin_inset Formula $f:D\subseteq\mathbb{R}^{k}\to\mathbb{R}$
\end_inset

 funkcija,
 
\begin_inset Formula $Z=fD$
\end_inset

 njena zaloga vrednosti in 
\begin_inset Formula $g:Z\to\mathbb{R}$
\end_inset

 funkcija.
 Kompozitum ali sestavljena funkcija 
\begin_inset Formula $f$
\end_inset

 in 
\begin_inset Formula $g$
\end_inset

 je funkcija 
\begin_inset Formula $k$
\end_inset

 spremenljivk 
\begin_inset Formula $g\circ f:D\to\mathbb{R}$
\end_inset

,
 definirana s predpisom 
\begin_inset Formula $\left(g\circ f\right)x=gfx$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Theorem*
Naj bo 
\begin_inset Formula $f$
\end_inset

 funkcija 
\begin_inset Formula $k$
\end_inset

 spremenljivk,
 zvezna v 
\begin_inset Formula $a\in\mathbb{R}^{k}$
\end_inset

 in 
\begin_inset Formula $g$
\end_inset

 funkcija ene spremenljivke,
 zvezna v 
\begin_inset Formula $fa\in\mathbb{R}$
\end_inset

.
 Tedaj je 
\begin_inset Formula $g\circ f$
\end_inset

 zvezna v 
\begin_inset Formula $a$
\end_inset

.
\end_layout

\begin_layout Proof
Izberimo poljuben 
\begin_inset Formula $\varepsilon$
\end_inset


\end_layout

\end_body
\end_document