Madame Bovary je eden najbolj slavnih romanov Gustava Flauberta. Zaplet se vrti okoli protagonistke Emme Bovary, ki je lepa, očarljiva in karizmatična ženska. Prepušča se romantičnim fantazijam in sanjarjenjem. Emma Bovary je ženska, ki ni samo zaljubljena v idejo ljubezni, ampak je zaljubljena tudi v idejo, da bi bila zaljubljena. Zaljubi se v idejo, da bi živela razkošno življenje. Zaradi tega je Emmin lik tako realen. Ljudje smo nagnjeni k sanjam in fantaziranju o stvareh. Vsi imamo željo živeti boljše življenje. Vsi želimo biti bogati, slavni, lepega videza itd. Vsi želimo živeti v palači s hlapci in vsem modernim razkošjem. Madame Bovary prihaja kot ženska, ki je zaljubljena v idejo živeti razkošno življenje. S svojim možem ne želi živeti preprosto in revno. Noče živeti življenja, kjer mora kuhati, čistiti in prati.
Ko njeno mentaliteto primerjamo z naravo, se lahko osredotočimo na dve stvari - na idejo ljubezni in na luksuzno življenje.
Ko gre za idejo ljubezni, je Emma Bovary ženska, ki se zaljubi v idejo ljubezni. To je samo ideja. Ni zaljubljena v Léona, svojega moža. Ni zaljubljena v svojega ljubimca Rodolphea. Zaljubljena je v idejo, da bi živela v palači, imela služabnike in vso sodobno razkošje. Zaljubljena je v idejo, da bi bila bogata. Zaljubljena je v idejo, da bi imela varno prihodnost.
Emma Bovary je podobna naravi tudi v smislu, da ni zadovoljna s tem, kar ima. Želi si več od tega, kar ima. Želi si več od tega, kar je dobila. Želi si več, kot si zasluži. Želi si življenje v razkošju.
Napetost v Madame Bovary se povečuje z Emmino frustracijo, ker z možem ne najde spolnega veselja. Njene spolne želje in fantazije so tako močne, a tako nerealne, da z možem ne more doživeti nobenega spolnega zadovoljstva. Zaradi naraščajoče frustracije, tesnobe in izoliranosti ponazarja bolj simpatičen literalni lik. Bralec se lahko poveže z njeno frustracijo, ker je v življenju vsakogar določena količina frustracije. Njeno osamljenost in tesnobo lahko vidimo skozi način življenja v fantaziji, način, kako govori sama s sabo, in način, kako sanja in fantazira v svoji glavi. V svoji fantaziji je lepa in samozavestna. V resnici je grda in sramežljiva. Je primer običajne človeške potrebe, da se izognemo ostrim življenjskim razmeram in se vidimo takšne, kakršne bi si želeli biti.
Emma se je rodila z dragim okusom in ni mogla biti zadovoljna s svojem življenjem. Opisali so jo kot žensko, ki je bila razvajena, popustljiva in preveč občutljiva. Ljudje v 19. stoletju so mislili, da bi morale biti ženske brezskrbne in srečne. Ženske naj bi ostale doma in skrbele za otroke. Kaj pa, če bi ženske želele nekaj drugačnega? Ženske naj bi bile zadovoljne s svojimi tradicionalnimi vlogami. Emma ni bila zadovoljna s svojo vlogo in ni bila zadovoljna s svojim življenjem. Želela je več od življenja. Želela je biti lepa, priljubljena in da bi jo nasprotni spol občudoval. Želela je ljubezen in strast.
Emma je bila poročena s Charlesom Bovaryjem. Emma ni želela podeželskega zdravnika. Želela je biti del visoke družbe in občudovanja bogatih in močnih. Poroka s Charlesom je bila zanjo razočaranje. Želela je narediti več kot biti gospodinja in skrbeti za otroke. Želela je biti prijetna ženska s kariero. Želela je biti del visoke družbe.
Emma je bila lepa ženska, a s svojim videzom ni bila zadovoljna. Pričakovala je, da jo bodo vsi občudovali in da bo popolna. Pričakovala je, da jo bo občudoval nasprotni spol. Pričakovala je, da jo bodo vsi imeli radi.
V samomoru Madame Bovary in Wertherja ima glavni junak obeh romanov občutek nepremagljive žalosti in obupa. Oba sta tako neprevidna in nepremišljena, da sta si življenje uničila z lastnimi rokami. Po smrti očeta Emme Bovary se sprva sicer zdi, da je zelo razumna ženska. Skrbi jo za druge in ne bi storila stvari, ki bi prizadele druge.
Werther pa ni preveč sočuten. Bil je preveč zaskrbljen zaradi lastnih čustev in ni mogel videti stvari z vidika drugih. Prav tako se je nesramno odločil, da se bo zaročil z Lotte. Lotte je začela čutiti nenaklonjenost do njega, ko je ugotovila, da je "nihče". Želela je prekiniti zaroko, vendar ni vedela, kako to storiti.
Ko sta se oba znašla v brezizhodni situaciji, sta postala depresivna. Njuna depresija jih je povzročila samomor.
Skratka, oba lika, Madame Bovary in Werther, sta bila nepremišljena, kar je pripeljalo do njunega tragičnega konca. Njuna samomora so bila posledica njihove nepremišljenosti.
