Dimitrij Prokofijevič Razumihin je Raskolnikov zvesti prijatelj in tudi nekdanji študent prava. Lik naj bi predstavljal pomiritev vere in razuma. V šali pove, da je njegovo ime pravzaprav "Vrazumihin" - ime, ki nakazuje, da nekoga spametuje. Je pokončen, močan, iznajdljiv in inteligenten, a tudi nekoliko naiven - lastnosti, ki so v njegovem obupnem položaju zelo pomembne za Raskolnikova. Občuduje inteligenco in značaj Raskolnikova, noče zaupati sumom drugih in ga ves čas podpira. Ko pride v St. Petersburg, skrbi za družino Raskolnikova in se zaljubi v Dunjo.
Razumihin Raskolnikovu stoji ob strani v vsaki situaciji. Izraža nek odraz skromnosti in velikodušnosti, saj verjame, da je Raskolnikov v srcu dober kot on. Njegovo premlevanje mu je hrana za dušo, gonilo za obstoj, pa vendar teoretičnim svetovom in filozofiji o dobroti prepusti velik del svojega časa, kljub temu pa, sicer paradoksalno, uživa življenje tudi vsled prevladujoče družbene morale in mišljenja. Razumihin je nekoliko neroden, a zelo radodaren.
Na presenetljiv način se od Raskolnikova razlikuje tudi po načinu pogleda na življenje. V nasprotju z Raskolnikovim pesimističnim pogledom na obstoj Razumihin na življenje gleda konstruktivno z upanjem v prihodnost. Z vsemi se spoprijatelji. Tudi takrat, ko ga Raskoljnikov odrine, ostaja in ostane zvest prijatelj, ki skrbi zanj v najtežjih trenutkih. Raskolnikovu pristopi na pomoč tudi tako, da pazi na njegovo mamo in sestro, kadar le-ta tega ne zmore. Pogosto romanov glas razuma z izjemno jasnostjo vidi in razume Raskolnikova in družbo, v kateri živijo. Edini njemu nerazumljiv pojem je Raskolnikova ideja o upravičenem umoru.
Nekdanji študent se na svojo revščino ne odziva tako, da jemlje od drugih, temveč tako, da še bolj trdo dela. Razumihin je Raskolnikov objektiv, ki s svojo prijaznostjo in vzpodbudnostjo ponazarja, v kolikšni meri se je Raskolnikov odtujil od družbe. Do neke mere celo služi kot nadomestitev Raskolnikova, že iz imena pa mu je razviden razum in glas, ki, kot je napisano v prejšnjem odstavku, dosledno obravnava tok romana in ga utemeljuje.
V epilogu romana piše, da je Razumihin Raskolnikova v zapor prišel obiskovat in da se je zato po poroki z ženo preselil v Sibirijo, češ da bo tako bližje mestu, kjer je služil kazen.
