5 files changed, 10 insertions, 9 deletions

diff --git a/oiv/osnutek/tex/headers.tex b/oiv/osnutek/tex/headers.tex
index b349b7a..9ab7a11 100644
--- a/oiv/osnutek/tex/headers.tex
+++ b/oiv/osnutek/tex/headers.tex
@@ -26,6 +26,7 @@
 \usepackage{nameref}
 \usepackage[T1]{fontenc}
 \usepackage{newtxmath,newtxtext}
+\usepackage{titlesec}
 % \usepackage{multienum} % weird with labels
 \usetikzlibrary{calc} %% not really needed............. idk.
 %\usetikzlibrary{external}
@@ -41,7 +42,6 @@
 \definecolor{codegray}{rgb}{0.5,0.5,0.5}
 \definecolor{codepurple}{rgb}{0.58,0,0.82}
 \definecolor{backcolour}{rgb}{0.95,0.95,0.92}
-
 \lstdefinestyle{mystyle}{
     backgroundcolor=\color{backcolour},   
     commentstyle=\color{codegreen},
@@ -113,3 +113,5 @@
 }
 \lhead{GimB, 2020/21}
 \rfoot{\thepage. stran}
+\newcommand{\sectionbreak}{\clearpage}
+\renewcommand{\baselinestretch}{1.5}
diff --git a/oiv/osnutek/tex/naslovnica.tex b/oiv/osnutek/tex/naslovnica.tex
index c9c5381..f985947 100644
--- a/oiv/osnutek/tex/naslovnica.tex
+++ b/oiv/osnutek/tex/naslovnica.tex
@@ -29,8 +29,7 @@
 
 		\Large
 		Gimnazija Bežigrad\\
-			Ljubljana\\
-			2020/21\\
+			Ljubljana, 2020/21\\
 			\date
 
 	\end{center}
diff --git a/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex b/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
index cad90b4..e23e779 100644
--- a/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
+++ b/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
@@ -4,18 +4,18 @@ V teoretičnem delu se predstavi in opiše državni zbor z uporabo virov, tako d
 \subsection{Pojem \textit{celostna umetnina}}
 V članku Filozofskega vestnika\cite{celostna} je pojem definiran tako:
 \begin{displayquote}
-	Pojem celostne umetnine (nem. Gesamtkunstwerk) in njegove pojavne oblike so tipičen novoveški pojav, ki poskuša znova združiti v eno vse posamezne umetniške zvrsti. Potreba po takšnem (ponovnem) združevanju se sklada z nastankom sodobjega pojma umetnosti /.../
+	Pojem celostne umetnine (nem. Gesamtkunstwerk) in njegove pojavne oblike so tipičen novoveški pojav, ki poskuša znova združiti v eno vse posamezne umetniške zvrsti. Potreba po takšnem (ponovnem) združevanju se sklada z nastankom sodobnega pojma umetnosti /.../
 \end{displayquote}
 \subsubsection{V slikarstvu}
 V slikarstvu se pojem celostne umetnine velikokrat pojavi v baroku, ko govorimo ne le o sliki sami, temveč tudi o njeni postavitvi, osvetlitvi, načinu slikanja, okvirju in okrasih.
 \subsubsection{V arhitekturi}
 Na primeru slovenskega parlamenta lahko izpostavimo več temeljev celostne umetnine. Najprej je tu vhodni marmornati portal, marmornate stene v notranjosti in izklesi kipov. To predstavlja kiparstvo in kamnoseško umetnost. Arhitekturne značilnosti se kažejo kot prvine modernističnih stavb ter postavitve trga in zelenega parka za in okoli državnega zbora kot okolica parlamenta. Slikarstvo se izrazi v obliki fresk in impresionističnih slik v dvoranah.\cite{umetniska}
 \subsubsection{Barok}
-V baroku se sakralna arhitrktura združuje skupaj z sakralnim kiparstvom in glasbo. To se predvsem opazi v opernih hišah, ki so polne okrasja in arhitekturnega blišča.
+V baroku se sakralna arhitektura združuje skupaj z sakralnim kiparstvom in glasbo. To se predvsem opazi v opernih hišah, ki so polne okrasja in arhitekturnega blišča.
 \subsubsection{Pojav celostne umetnine po svetu}
 Celostna umetnina se pojavlja v grških tragedijah, romantičnih romanih evropske predromantike, Wagnerjevih operah in Baudelairovi pesmi Korespondence.\cite{celostna}
 \subsection{O slovenski zgradbi parlamenta in o njenem arhitektu}
-V petdesetih letih dvajsetega stoletja je bila razpisana Prešernova nagrada na natečaj za arhitekurno zasnovo skupščinske stavbe. Na razpis se je prijavilo osemnajst arhitektov, prvega mesta ni dobil nihče.\cite{delo}
+V petdesetih letih dvajsetega stoletja je bila razpisana Prešernova nagrada na natečaj za arhitekturno zasnovo skupščinske stavbe. Na razpis se je prijavilo osemnajst arhitektov, prvega mesta ni dobil nihče.\cite{delo}
 \subsubsection{Arhitekt}
 Poleg Jožeta Plečnika je bila naloga zaupana še Edvardu Ravnikarju, Vinku Glanzu, Nikolaju Bežku in Marku Župančiču.
 \paragraph{Življenje}
diff --git a/oiv/osnutek/tex/uvod.tex b/oiv/osnutek/tex/uvod.tex
index b8b983b..afe3f4f 100644
--- a/oiv/osnutek/tex/uvod.tex
+++ b/oiv/osnutek/tex/uvod.tex
@@ -1,6 +1,6 @@
 \section{Uvod}
 Slovenski parlament, zgradba na Šubičevi ulici 4 v Ljubljani, je srce slovenske politike. Še posebej v politično obarvanih obdobjih se zapostavlja umetniška in arhitekturna plat stavbe, v kateri poslanci zasedajo na sejah, zato ta naloga poizkuša združiti pomembne vrednote in podatke o umetniških posebnostih in se osredotoči na arhitekturne značilnosti in okoliško sestavo mesta, kar sestavlja \textit{celostno umetnino}, ki sestoji iz več umetnostnih vej.
 
-Stavba tedanje skupčinške palače arhitekta Vinka Glanza (1902-1977) letos praznuje 61. obletnico odprtja vrat na dan 19. februarja\cite{60dz}. Kot najvišje predstavniško telo in ena izmed ključnih zgradb med osamosvojitvijo se parlament ponaša tudi z naslovom \say{Izjemen kamnoseški dosežek}. Sestavlja jo namreč več kot štirinajst različnih vrst kamna iz različnih slovenskih pojkrajin, zato ji pogosto pritiče nativ \textit{Galerija slovenskega kamna}. 
+Stavba tedanje skupščinske palače arhitekta Vinka Glanza (1902-1977) letos praznuje 61. obletnico odprtja vrat na dan 19. februarja\cite{60dz}. Kot najvišje predstavniško telo in ena izmed ključnih zgradb med osamosvojitvijo se parlament ponaša tudi z naslovom \say{Izjemen kamnoseški dosežek}. Sestavlja jo namreč več kot štirinajst različnih vrst kamna iz različnih slovenskih pokrajin, zato ji pogosto pritiče naziv \textit{Galerija slovenskega kamna}. 
 
-Modernistične poteze so opazne iz notranjosti in zunanjosti stavbe, za dosego celostne umetnine pa je na pročelju stavbe izklesan portal iz pohorskega granita, na katerem prevlada Putrihova in Kalinova plastika\cite{portal,likovna}. V notranjosti stavb je najbolj poznana umetniška figura freskantski cikel Slavka Pengova, natančneje se freska pojavlja v veliki dvorani, ki prikazuje zgodovino Slovencev od naslitve do obdobja prenove\cite{60dz}.
+Modernistične poteze so opazne iz notranjosti in zunanjosti stavbe, za dosego celostne umetnine pa je na pročelju stavbe izklesan portal iz pohorskega granita, na katerem prevlada Putrihova in Kalinova plastika\cite{portal,likovna}. V notranjosti stavb je najbolj poznana umetniška figura freskatnski cikel Slavka Pengova, natančneje se freska pojavlja v veliki dvorani, ki prikazuje zgodovino Slovencev od naselitve do obdobja prenove\cite{60dz}.
diff --git a/oiv/osnutek/tex/viri.tex b/oiv/osnutek/tex/viri.tex
index ca4368c..14c4287 100644
--- a/oiv/osnutek/tex/viri.tex
+++ b/oiv/osnutek/tex/viri.tex
@@ -13,7 +13,7 @@
 	\bibitem{trg}
 	\textit{Trg republike}. Visit Ljubljana. [citirano 16. oktobra 2020]. [Internet]. Dostopno na naslovu \shortlink{trg}
 	\bibitem{umetniska}
-	\textit{Umetniška zbirka}. Portal DZ. [citirano 16. okrobra 2020]. [Internet]. Dostopno na naslovu \shortlink{umetniska}
+	\textit{Umetniška zbirka}. Portal DZ. [citirano 16. oktobra 2020]. [Internet]. Dostopno na naslovu \shortlink{umetniska}
 	\bibitem{portal}
 	\textit{Vhodni portal}. Portal DZ. [citirano 16. oktobra 2020]. [Internet]. Dostopno na naslovu \shortlink{portal}
 	\bibitem{wikiglanz}