summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/slo/domace_naloge/5/dokument.tex
diff options
context:
space:
mode:
Diffstat (limited to 'slo/domace_naloge/5/dokument.tex')
-rw-r--r--slo/domace_naloge/5/dokument.tex49
1 files changed, 37 insertions, 12 deletions
diff --git a/slo/domace_naloge/5/dokument.tex b/slo/domace_naloge/5/dokument.tex
index d6b09b8..10c1558 100644
--- a/slo/domace_naloge/5/dokument.tex
+++ b/slo/domace_naloge/5/dokument.tex
@@ -135,25 +135,50 @@ Ta dokument vsebuje navodila in rešitve učnega lista domačega branja \textit{
\section{Navodila za domače branje \textit{\snovdn}}
\begin{enumerate}[label=\textbf{\arabic*.}]
\item Na kratko povzemi, kaj se dogaja v usodni noči, ko se Črtomirova vojska zateče v Ajdovski gradec.
+ Valjhun odkrije zatočišče poganov in z devetkrat močnejšo krščansko vojsko pritisne na grad in ga obkoli. Ker se Črtomir ne prikaže iz trdnjave in ne prizna poraza, Valjhunova vojska ostaja na položaju in izstrada in povzroči strad Črtomirove obrambne vojske.
\item Krst pri Savici je razdeljen na Uvod in Krst; motivi in teme se razlikujejo. Predstavi motive in temi za oba dela.
\textit{(\textbf{MOTIV} --- posamezni predmeti, dogodki, osebe: zločin, varanje, noč, maščevanje ... Iz niza motivov lahko razberemo vsebino lit. dela. Motivi so vsebinske enote. \textbf{TEMA} --- Je posebna vsebinska tvorba, ki motive združuje v večjo celoto. Medtem ko se motiv sestavlja iz snovno materialnih prvin, se tema tvori pretežno iz idejnih in emocionalnih elementov, zato je v primerjavi z motivom bolj abstraktna, idejna, duhovna; Ljubezenska tema, socialna tema ... )} povzeto po Janko Kos: \textit{Literarna Teorija}
-
- \begin{tabular}{|c|c|c|}
- \hline
- & Uvod & Krst \\
- \hline
- motivi & & \\
- \hline
- tema & & \\
- \hline
- \end{tabular}
+ \begin{center}
+ \begin{tabular}{|p{1cm}|p{7cm}|p{7cm}|}
+ \hline
+ & Uvod & Krst \\
+ \hline
+ motivi & obstoj več ver,
+ nasilnost krščanov,
+ lakota, pomanjkanje,
+ pohabljenost zaradi vztrajanja
+ & ljubezen po smrti, življenje po smrti, enakopravnost, lepota Bogomile in slovenske pokrajine \\
+ \hline
+ tema & Vojna za prevlado vere & Prevlada krščanske veroizpovedi in končni sklep \\
+ \hline
+ \end{tabular}
+ \end{center}
\item Katera slogovna sredstva ustvarjajo napetost v Uvodu? Kako učinkujejo na bralca? Predstavi in ovrednoti tri najpomembnejša.
+ \paragraph{Slogovna sredstva} --- primera, okrasni pridevki, metonimija, metafora, inverzija, pretiravanje, poosebitev
+ \paragraph{Vpliv} --- Primere in okrasni pridevki bralcu bolj doživeto pripovedujejo zgodbo in izpostavljajo čustva, inverzije in primere kitice naredijo inverzije urejene. Metafore, metonimije in frazemi poglobijo jezik,
\item Označi Črtomira in Bogomilo. Kako sta predstavljena in kako se izkazujeta s svojimi dejanji? Primerjaj odnos Črtomira in Bogomile do pokristjanjevalcev in do posmrtnega življenja.
- \item Izpiši kitici iz Krsta pri Savici, ki se ti zdita najbolj dramatični:
+
+ Črtomir in Uvod nasploh je bolj realističen in pritrjen na trda tla. Vojaki in Črtomir bi raje umrli, kot pa bili do konca življenja sužni kristjanom, ki so jim vsilili vero. Ob tem sicer nima ničesar proti veram nasploh --- nasprotno --- verjame v bogove in svojega boga prosi za ponovno srečanje in življenje z Bogomilo, ki pa že od začetka Krsta verjame v posmrtno življenje in v krščansko vero, obenem pa zaničuje Valjhuna, ker je delal proti zapovedim krščanskega boga.
+ \item Izpiši kitico iz Krsta pri Savici, ki se ti zdi najbolj dramatična:
+ \begin{center}
+ \say{\textit{Narveč sveta otrokam sliši Slave,\\
+ tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi\\
+ si prosti voljo vero in postave.}\\
+ \paragraph{}
+ \textit{Ak pa naklonijo nam smrt bogovi,\\
+ manj strašna noč je v črne zemlje krili,\\
+ ko so pod svetlim soncem sužni dnovi.}}\\
+ (otroci Slave -- Slovani; postave -- zakoni)
+ \end{center}
\item Kje se ti zdi, da se zgodi prelom v Črtomiru, v njegovem razmišljanju in ravnanju? Utemelji, zakaj. Katera slogovna sredstva pomagajo dramatizirati ta prelom?
+
+ Izjemna sprememba se zgodi ob prestopu iz poganske vere v krščansko v Krstu. Duhovnik in Bogomila sta uspešno premamila Črtomira in ga iz poganske vere usmerila v krščansko. To predstavlja pomemben mejnik in opozarja na lahkomiselnost in hitro spreobračanje miselnosti vernikov in ponaša širše sporočilo: kristjani so uspešno \textit{oprali možgane} mnogim na slovenskem območju in z malo težav uveljavili krščansko vero. Ker se to v tem primeru ni zgodilo z nasiljem, je bilo potrebno ubrati psihološko pot. Inverzije in metonimije ustvarjajo dramatičen občutek ob branju 37. kitice.
+
\item V razlagah Krsta pri Savici je prišlo v sami literaturi in literarni publicistiki do zelo velikih razhajanj. Eni so v pesnitvi videli odpoved narodnemu boju in svobodomiselnosti, drugi so odobravali junakovo spreobrnitev. S podrobnejšimi razlagami so se ukvarjali vsi pomembnejši literarni teoretiki in zgodovinarji. Kako pa ti ocenjuješ Črtomirovo ravnanje? Katera razlaga ti je bližja? Ali imaš lastno razlago?
-\end{enumerate}
+
+ Junakove spreobrnitve ne odobravam. Kljub svojem načinu mišljenja, ki podpira spremembe na boljše, ne opredeljujem zavzemanja za krščansko vero namesto poganske kot spremembo na boljše. Menim, da je duhovnik predstavil premalo pozitivnih stvari Črtomiru in da se je ta dokaj naglo odločil za spremembo vere, kar bi moralo zahtevati več časa. Kot sem že prej napisal; tu se izkazuje lahkomiselnost Črtomira in njemu podobnih. Zelo verjetno je tudi dejstvo, da je Prešeren izpustil precej kritičnih točk, ko je zgodbo povzemal, vendar vseeno menim, da je Črtomir izbral krščansko vero zato, ker so nanjo že privadili njegovo ljubljeno Bogomilo, ne pa zaradi kakšnih prednosti nad pogansko vero. Krščanska vera je bila kljub vsemu vnešena na-/pri-silno, pa naj bo to s prelivanjem krvi ali pa brez tega.
+\end{enumerate}`
\section{Zaključek}
Ta dokument je informativne narave in se lahko še spreminja. Najnovejša različica, torej PDFji in
\hologo{LaTeX}\footnote{Za izdelavo dokumenta potrebujete \texttt{TeXLive 2020}.}