1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
|
% !TeX encoding = UTF-8
% !TeX spellcheck = sl_SI
% do-vimlatex-onwrite
\documentclass[]{article}
\usepackage[utf8]{inputenc}
\usepackage{etoolbox}
\usepackage[hidelinks]{hyperref}
\usepackage[a4paper, total={7in, 10in}]{geometry}
\usepackage{graphicx}
\usepackage{hologo}
\usepackage{amssymb}
\usepackage{calculator}
\usepackage{pgfplots}
\usepackage[inline]{enumitem}
\usepackage{amsmath}
\usepackage{siunitx}
\usepackage{multicol}
\usepackage{tabularcalc}
\usepackage{amsmath}
\usepackage{float}
\usepackage{tasks}
\usepackage{filecontents}
\usepackage{textcomp}
\usepackage{tkz-euclide}
\usepackage{dirtytalk}
\usepackage{csquotes}
\usepackage{listings}
\usepackage[ddmmyyyy]{datetime}
% \usepackage{multienum} % weird with labels
\usetikzlibrary{calc} %% not really needed............. idk.
%\usetikzlibrary{external}
% \usetkzobj{all} % tkz-euclide > 3.02 tega ne potrebuje več (:
%\tikzexternalize
\usepackage{xcolor}
\sisetup{output-decimal-marker = {,}, quotient-mode=fraction,per-mode=fraction} % per-mode=symbol
\newcommand\ddfrac[2]{\frac{\displaystyle #1}{\displaystyle #2}}
\newcommand{\functionSamples}{100} % fix to fancier value upon release, keep low during development
\newcommand{\razhroscevanje}{1}
\definecolor{codegreen}{rgb}{0,0.6,0}
\definecolor{codered}{rgb}{1,0,0}
\definecolor{codegray}{rgb}{0.5,0.5,0.5}
\definecolor{codepurple}{rgb}{0.58,0,0.82}
\definecolor{backcolour}{rgb}{0.95,0.95,0.92}
\renewcommand{\dateseparator}{. }
\settimeformat{hhmmsstime}
\lstdefinestyle{mystyle}{
backgroundcolor=\color{backcolour},
commentstyle=\color{codegreen},
keywordstyle=\color{magenta},
numberstyle=\tiny\color{codegray},
stringstyle=\color{codepurple},
basicstyle=\ttfamily\footnotesize,
breakatwhitespace=false,
breaklines=true,
captionpos=b,
keepspaces=true,
numbers=left,
numbersep=5pt,
showspaces=false,
showstringspaces=false,
showtabs=false,
tabsize=2
}
\lstset{style=mystyle}
\def\@maketitle{%
\newpage
\null
\vskip 2em%
\begin{center}%
\let \footnote \thanks
{\LARGE \@title \par}%
\vskip 1.5em%
{\large
\lineskip .5em%
\begin{tabular}[t]{c}% <------
\@author% <------ Authors
\end{tabular}\par}% <------
\vskip 1em%
{\large \@date}%
\end{center}%
\par
\vskip 1.5em}
%opening
\newcommand{\snovdn}{Junak našega časa: aktualizacija }
\newcommand{\predmdn}{slo}
\newcommand{\stevilkadn}{2}
\newcommand{\cm}[1]{\SI{#1}{\centi\meter}}
\newcommand{\kmh}[1]{\SI{#1}{\kilo\meter\per\hour}}
\makeatletter
\newcommand{\xslalph}[1]{\expandafter\@xslalph\csname c@#1\endcsname}
\newcommand{\@xslalph}[1]{%
\ifcase#1\or a\or b\or c\or \v{c}\or d\or e\or f\or g\or h\or i%
\or j\or k\or l\or m\or n\or o\or p\or r\or s\or \v{s}%
\or t\or u\or v\or z\or \v{z}
\else\@ctrerr\fi%
}
\AddEnumerateCounter{\xslalph}{\@xslalph}{m}
\makeatother
\newcommand\gauss[2]{1/(#2*sqrt(2*pi))*exp(-((x-#1)^2)/(2*#2^2))} % Gauss function, parameters mu and sigma
\newcommand*\textfrac[2]{
\frac{\text{#1}}{\text{#2}}
}
\renewcommand\abstractname{Povzetek}
\date{31. oktober 2020}
\renewcommand\contentsname{Kazalo vsebine}
\renewcommand\figurename{Slika}
\renewcommand\abstractname{Povzetek}
\newcommand{\iic}{I\textsuperscript{2}C }
% \patchcmd{\thebibliography}{\section*{\refname}}{}{}{}
\title{%
\snovdn --- \stevilkadn. domača naloga \\
\large Slovenščina, Gimnazija Bežigrad}
\author{\begin{tabular}{rl}
\textbf{Profesorica:} & prof. Katja Lah Majkić\\
\textbf{Avtor:} & Anton Luka Šijanec, 2. a
% \textbf{Avtor:} & Anton Luka Šijanec \\ & Member 2 \\ & Member 3
\end{tabular}}
% \everymath{\displaystyle} % https://tex.stackexchange.com/a/32847/212260
\begin{document}
\maketitle
\begin{abstract}
Ta dokument vsebuje aktualizacijo Pečorina, \textit{junaka našega časa} in protagonista romana Junak našega časa Mikhaila Lermontovega iz obdobja romantike.
\end{abstract}
% \tableofcontents
\paragraph{Pečorin} je utelešenje bajronskega junaka. Byronova dela so bila mednarodno znana in Lermontov v romanu večkrat omenja njegovo ime. Po bajronski tradiciji je Pečorin lik protislovja. Je hkrati občutljiv in ciničen. Je izredno aroganten, vendar ima globok vpogled v svoj značaj in predstavlja melanholijo romantičnega junaka, ki razmišlja o nesmiselnosti obstoja in gotovosti smrti. Celotna Pečorinova filozofija glede obstoja je usmerjena v nekoliko distancirano, odtujeno osebnost. Ženske --- razen Mary in Vere --- obravnava kot spodbudo za neskončna osvajanja in jih ne šteje za posebno spoštovanje.
Pečorinova zadnja dogodivščina prikazuje dogodke, ki pojasnjujejo njegov prihajajoči pad v depresijo in umik iz družbe, kar je povzročilo njegovo samonapovedovano smrt. Lastno osebnost je opisal kot samouničujočo in priznal, da sam ne razume svojega namena v svetu moških.
Najpomembnejši sestavni del evropske moderne dobe je bil pojav kulture, ki je podpirala pravico do posameznikove avtonomije od diktatov cerkve in države. Pojavilo se je oblikovanje institucij in oseb, ki so bili zaznamovani kot \textit{voditelji javnega mnenja}, \textit{gospodarji misli} in \textit{narodni heroji}. Izraz \textit{junak našega časa} si je v ruski tradiciji izposodil pisatelj Mihail Lermontov. To so tipi osebnosti, ki postanejo simbol za celo generacijo ali več generacij. Določajo etične, estetske in vedenjske norme in prakse neke dobe. Ti novi kulturni junaki uspešno tekmujejo s tradicionalno hierarhijo oblasti in sčasoma znatno spodkopavajo simbolno prestolnico monarhov in svetnikov.
Lermontov je v svojem romantičnem delu opisal družbeno prvino junaka oziroma bolje rečeno \textit{antijunaka}, ki nima običajnih junaških lastnosti in lastnosti, kot so idealizem, pogum in morala.
\paragraph{Antijunak} lahko včasih izvaja dejanja, ki so moralno pravilna, ni pa to vedno iz pravih razlogov, pogosto deluje predvsem iz lastnih interesov ali na načine, ki nasprotujejo običajnim etičnim kodeksom.
Junak \textit{našega} časa, 21. stoletja, si deli podobne prvine s Pečorinom. Umetnostne zgodbe zopet kažejo prvine bajronskega ali vsaj \textit{Lermontovega} junaka. Taki junaki odražajo značilne znake lastnosti, ki običajno pripadajo zlikovcem (amoralnost, pohlep, nasilne nagnjenosti, ...), ki jih je mogoče povezati in dokazati z bolj človeškimi, prepoznavnimi lastnostmi (zmedenost, sovraštvo do sebe, ...), vendar kljub temu živijo in stvari počnejo z mislijo, da bo dosega njihovega cilja upravičila vse, kar so naredili, da so ta cilj dosegli.
Junaki 21. stoletja ali konca 20. stoletja večinoma počnejo za narod dobra dejanja, obenem pa \textit{robinhoodsko} delajo škodo vladi in korporacijam, lahko pa konec koncev tudi ljudstvu samemu. Dober primer sta protagonista ameriške serije \textit{Breaking Bad} (2008--2013), ki s prodajo čistejših in kemijsko pravilnejših metamfetaminov omogočata varnejšo uporabo drog in obenem skozi potek zgodbe odvračata narkomane od mamil; četudi sama počneta nemoralne stvari in s tem služita in delata škodo, pravzaprav pomagata nekaterim pripadnikom družbe.
Notranje pomanjkanje, značilno za bajronske junake, se v ameriški seriji, temelječi na istoimenski britanski nadaljevanki, The Office, pojavi v liku Michaela Scotta (v britanski različici: David Brent). Ta navzven kaže znake psihoze in nesoočanja in nezmožnosti soočanja z realnostjo in življenjem, za povrh pa mora še voditi menedžersko mesto oddelka za prodajo papirniškega podjetja.
Značilna nemoralna dejanja v zgodbah protagonistov se pojavljajo tudi v za konec 20. stoletja značilnem novem mediju prenosa zgodb, videoigricah. V ameriški seriji računalniških igric \textit{Grand Theft Auto} je glavni lik velikokrat nepomemben melanholičen pripadnik družbe, ki posega po nelegalnem; še najbolj očitni so to umori in tatvine.
\begin{itemize}
\item Vojak Victor Vance (GTA: Vice City Stories --- 2006) se zavoljo potrebnih sredstev za operacijo za svojega brata Peta leta 1984 ponudi v pomoč poveljniku vojaške baze Fort Baxter Jerryju Martinezu. Nevedoč v kaj se spušča kajkmalu s svojim drugim bratom začne preprodajati kokain in sodelovati pri mafijskih poslih, ki vključujejo tudi umore. Kot značilno za antijunake ima tudi Victor upravičen cilj: bratu omogočiti življenje in zdravlje v Ameriki, znani po slabem javnem zdravstvu. Po opravljenih zapletih brata prisežeta, da se ne bosta več udeleževala prepovedanih poslov in zapustita Vice City s potrebnim denarjem za zdravljenje njunega brata.
\item Carl Johnson (GTA: San Andreas --- 2004) je skozi življenje rasno razlikovan in zaradi tega obtožen mnogih umorov, zato počne zanj sicer moralne stvari, da se obdrži življenja in svobode. Skozi življenje je priča mnogim žalostnim izdajam s strani svojih kolegov. Zgodba se odvija v devetdesetih letih 20. stoletja in prikazuje slabo stran rasizma v Združenih državah.
\item Niko Belic (GTA IV --- 2008) se poln pričakovanja iz revnega dela Vzhodne Evrope po vojni pretihotapi v Liberty City, saj mu bratranec Roman od tam pošilja pozdrave in mu obeta dobro prihodnost. A kmalu po prihodu v Ameriko se Niku sanje razblinijo, saj je prispel v vse prej kot obljubljeno deželo. Prisiljen je v protizakonito delo z namenom povračila dolgov, ki si jih je nabral njegov svojeglav bratranec. Iz dneva v dan ugotavlja, da je bilo njegovo \textit{prejšnje življenje} v slovanskih državah veliko boljše od trenutnega, ter odkriva in rešuje mnoge prepovedane dejavnosti, ki uničujejo življenja.
\end{itemize}
Poleg fiktivnih likov k takšnim junakom uvrščamo tudi kontroverzne in neobičanje (unortodoksne) posameznike ali skupine ljudi. V Sloveniji imamo npr. bogato kulturo internetnih piratov, ki skrbijo za to, da velike korporacije ne osušijo denarnic ljudi, željnih gledanja filmov in igranja iger. Taki pirati se zavzemajo za socializem in p2p (vsi za enega, eden za vse) in distribuirana gibanja, ne marajo centralizacije vlade, saj ta vodi v fašizem. To je seveda skrajnost. Na Internetu se pojavljajo tudi druge skupine junakov 21. stoletja, ki opozarjajo na nemoralne \textit{kreonske} problematike v državah. K tej skupini lahko sodimo gibanje anoimnih in žvižgače, ki z izlivi informacij razkrivajo podla dejanja vplivnežev.
% internetni pirati, anonymous, snowden, gale % tommy vercetti-gtavc nisem igral
\section*{Zaključek}
Ta dokument je informativne narave in se lahko še spreminja. Najnovejša različica, torej PDFji in
\hologo{LaTeX}
izvorna koda, zgodovina sprememb in prejšnje različice, je na voljo mojem šolskem Git repozitoriju na
\url{https://github.com/sijanec/sola-gimb-2} v mapi
\href{https://github.com/sijanec/sola-gimb-2/tree/master/\predmdn/domace_naloge/\stevilkadn/}{/\predmdn/domace\_naloge/\stevilkadn/}. Povezava za ogled zadnje različice tega dokumenta v PDF obliki je \url{http://razor.arnes.si/~asija3/files/sola/gimb/2/\predmdn/domace_naloge/\stevilkadn/dokument.pdf} in/ali \url{https://github.com/sijanec/sola-gimb-2/raw/master/\predmdn/domace_naloge/\stevilkadn/dokument.pdf}.
\if\razhroscevanje1
\section*{Razhroščevalne informacije}
Te informacije so generirane, ker je omogočeno razhroščevanje. Pred objavo dokumenta izklopite razhroščevanje. To naredite tako, da nastavite ukaz \texttt{razhroscevanje} na 0 v začetku dokumenta.
Grafi imajo natančnost \functionSamples\space točk na graf.
Konec generiranja dokumenta: \today\ ob \currenttime%\input|"date -Ins"
Dokument se je generiral aaasecgeninsaaa \SI{}{\second}.
\fi
% \item $$$$
\end{document}
|
