summaryrefslogtreecommitdiffstats
path: root/mat
diff options
context:
space:
mode:
Diffstat (limited to 'mat')
-rw-r--r--mat/programčki/.gitignore2
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.c105
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.mutex.c105
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.singlethreaded.c74
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.singlethreaded16bit.c82
-rw-r--r--mat/programčki/ničle.wannabe-multithreaded.c92
6 files changed, 460 insertions, 0 deletions
diff --git a/mat/programčki/.gitignore b/mat/programčki/.gitignore
new file mode 100644
index 0000000..1442e15
--- /dev/null
+++ b/mat/programčki/.gitignore
@@ -0,0 +1,2 @@
+*.pgm
+*.png
diff --git a/mat/programčki/ničle.c b/mat/programčki/ničle.c
new file mode 100644
index 0000000..cf453d8
--- /dev/null
+++ b/mat/programčki/ničle.c
@@ -0,0 +1,105 @@
+#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
+#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov
+#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra ničle.c -lgsl -lm -pthread
+#include <sys/types.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
+#include <sys/stat.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
+#include <fcntl.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
+#include <sys/mman.h> // enotska krožnica je na četrtini podane širine
+#include <string.h>
+#include <unistd.h>
+#include <gsl/gsl_errno.h>
+#include <pthread.h>
+struct nit {
+ int začetek;
+ int konec; // nit, pomni, da računaš DO konca in konca ne računaš; hvala
+};
+void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
+ while (številka) {
+ *izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
+ številka >>= 1;
+ }
+}
+pthread_mutex_t mutex = PTHREAD_MUTEX_INITIALIZER;
+_Atomic int izvs = 0, nekonvergiranih = 0, stopnja, ši;
+unsigned char * slika;
+void * računaj (void * vhod) {
+ double koeficienti[stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
+ double ničle[2*stopnja]; // ima pa n ničer, 2n+0 so realni deli, 2n+1 pa imaginarni
+ struct nit * nit = (struct nit *) vhod;
+ gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
+ for (int i = nit->začetek; i < nit->konec; i++) {
+ pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
+ if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
+ nekonvergiranih++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
+ for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
+ int višs = ši/2 - ničle[j+1]*(ši/4);
+ int širs = ši/2 + ničle[j]*(ši/4);
+ if (višs > ši || širs > ši || višs < 0 || širs < 0) {
+ izvs++;
+ continue;
+ }
+ pthread_mutex_lock(&mutex);
+ slika[2*ši*višs+širs*2+1]++;
+ if (!slika[2*ši*višs+širs*2+1])
+ if (slika[2*ši*višs+širs*2] != 255)
+ slika[2*ši*višs+širs*2]++;
+ pthread_mutex_unlock(&mutex);
+ }
+ }
+ gsl_poly_complex_workspace_free(w);
+ free(nit); return NULL;
+}
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc != 1+4) {
+ fprintf(stderr, "takole: %s stopnja ime širina niti\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
+ return 1;
+ }
+ int r = 0, kje_začeti = 0, fd, šn = atoi(argv[4]);
+ stopnja = atoi(argv[1]);
+ ši = atoi(argv[3]);
+ pthread_t niti[šn];
+ if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
+ perror("open");
+ return 2;
+ }
+ if (ftruncate(fd, 128 + ši*ši*2) == -1) {
+ perror("ftruncate");
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ return 3;
+ }
+ void * p;
+ if ((p = mmap(NULL, 128 + ši*ši*2, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
+ perror("mmap");
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ return 4;
+ }
+ slika = (unsigned char *) p + 128;
+ memset(p, 0, 128 + ši*ši*2);
+ sprintf(p, "P5\n\n%58d\n%58d\n65535\n", ši, ši); // precisely calculated with dc(1) (:
+ gsl_set_error_handler_off();
+ for (int i = 0; i < šn; i++) {
+ struct nit * nit = malloc(sizeof(struct nit));
+ nit->začetek = kje_začeti;
+ nit->konec = (kje_začeti += ((1 << (stopnja+1))-1) / šn);
+
+ if ((r = pthread_create(niti+i, NULL, računaj, nit))) {
+ fprintf(stderr, "pthread_create: %s (%d)\n", strerror(r), r);
+ r = 5; goto r;
+ }
+ }
+ for (int i = 0; i < šn; i++) {
+ if ((r = pthread_join(niti[i], NULL))) {
+ fprintf(stderr, "pthread_join: %s (%d)\n", strerror(r), r);
+ r = 6; goto r;
+ }
+ }
+r:
+ if (munmap(p, 128 + ši*ši*2) == -1)
+ perror("munmap"); // nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ printf("%d ničel je izven 2+2i\n%d polinomov ni konvergiralo\n", izvs, nekonvergiranih);
+ return r;
+}
diff --git a/mat/programčki/ničle.mutex.c b/mat/programčki/ničle.mutex.c
new file mode 100644
index 0000000..cf453d8
--- /dev/null
+++ b/mat/programčki/ničle.mutex.c
@@ -0,0 +1,105 @@
+#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
+#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov
+#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra ničle.c -lgsl -lm -pthread
+#include <sys/types.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
+#include <sys/stat.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
+#include <fcntl.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
+#include <sys/mman.h> // enotska krožnica je na četrtini podane širine
+#include <string.h>
+#include <unistd.h>
+#include <gsl/gsl_errno.h>
+#include <pthread.h>
+struct nit {
+ int začetek;
+ int konec; // nit, pomni, da računaš DO konca in konca ne računaš; hvala
+};
+void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
+ while (številka) {
+ *izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
+ številka >>= 1;
+ }
+}
+pthread_mutex_t mutex = PTHREAD_MUTEX_INITIALIZER;
+_Atomic int izvs = 0, nekonvergiranih = 0, stopnja, ši;
+unsigned char * slika;
+void * računaj (void * vhod) {
+ double koeficienti[stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
+ double ničle[2*stopnja]; // ima pa n ničer, 2n+0 so realni deli, 2n+1 pa imaginarni
+ struct nit * nit = (struct nit *) vhod;
+ gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
+ for (int i = nit->začetek; i < nit->konec; i++) {
+ pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
+ if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
+ nekonvergiranih++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
+ for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
+ int višs = ši/2 - ničle[j+1]*(ši/4);
+ int širs = ši/2 + ničle[j]*(ši/4);
+ if (višs > ši || širs > ši || višs < 0 || širs < 0) {
+ izvs++;
+ continue;
+ }
+ pthread_mutex_lock(&mutex);
+ slika[2*ši*višs+širs*2+1]++;
+ if (!slika[2*ši*višs+širs*2+1])
+ if (slika[2*ši*višs+širs*2] != 255)
+ slika[2*ši*višs+širs*2]++;
+ pthread_mutex_unlock(&mutex);
+ }
+ }
+ gsl_poly_complex_workspace_free(w);
+ free(nit); return NULL;
+}
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc != 1+4) {
+ fprintf(stderr, "takole: %s stopnja ime širina niti\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
+ return 1;
+ }
+ int r = 0, kje_začeti = 0, fd, šn = atoi(argv[4]);
+ stopnja = atoi(argv[1]);
+ ši = atoi(argv[3]);
+ pthread_t niti[šn];
+ if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
+ perror("open");
+ return 2;
+ }
+ if (ftruncate(fd, 128 + ši*ši*2) == -1) {
+ perror("ftruncate");
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ return 3;
+ }
+ void * p;
+ if ((p = mmap(NULL, 128 + ši*ši*2, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
+ perror("mmap");
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ return 4;
+ }
+ slika = (unsigned char *) p + 128;
+ memset(p, 0, 128 + ši*ši*2);
+ sprintf(p, "P5\n\n%58d\n%58d\n65535\n", ši, ši); // precisely calculated with dc(1) (:
+ gsl_set_error_handler_off();
+ for (int i = 0; i < šn; i++) {
+ struct nit * nit = malloc(sizeof(struct nit));
+ nit->začetek = kje_začeti;
+ nit->konec = (kje_začeti += ((1 << (stopnja+1))-1) / šn);
+
+ if ((r = pthread_create(niti+i, NULL, računaj, nit))) {
+ fprintf(stderr, "pthread_create: %s (%d)\n", strerror(r), r);
+ r = 5; goto r;
+ }
+ }
+ for (int i = 0; i < šn; i++) {
+ if ((r = pthread_join(niti[i], NULL))) {
+ fprintf(stderr, "pthread_join: %s (%d)\n", strerror(r), r);
+ r = 6; goto r;
+ }
+ }
+r:
+ if (munmap(p, 128 + ši*ši*2) == -1)
+ perror("munmap"); // nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ printf("%d ničel je izven 2+2i\n%d polinomov ni konvergiralo\n", izvs, nekonvergiranih);
+ return r;
+}
diff --git a/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c b/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c
new file mode 100644
index 0000000..d2d1e0c
--- /dev/null
+++ b/mat/programčki/ničle.singlethreaded.c
@@ -0,0 +1,74 @@
+#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
+#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov v manj kot 105 vrsticah
+#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra -pedantic -lgsl -lm ničle.c
+#include <sys/types.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
+#include <sys/stat.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
+#include <fcntl.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
+#include <sys/mman.h> // enotska krožnica je na četrtini podane širine
+#include <string.h>
+#include <unistd.h>
+#include <gsl/gsl_errno.h>
+void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
+ while (številka) {
+ *izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
+ številka >>= 1;
+ }
+}
+int main (int argc, char ** argv) {
+ int izven_slike = 0;
+ int nekonvergiranih = 0;
+ if (argc != 1+3) {
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s stopnja ime širina\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
+ return 1;
+ }
+ int šir = atoi(argv[3]);
+ int fd;
+ if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
+ perror("open");
+ return 2;
+ }
+ if (ftruncate(fd, 128 + šir*šir) == -1) {
+ perror("ftruncate");
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ return 3;
+ }
+ void * p;
+ if ((p = mmap(NULL, 128 + šir*šir, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
+ perror("mmap");
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ return 4;
+ }
+ unsigned char * slika = (unsigned char *) p + 128;
+ memset(p, 0, 128 + šir*šir);
+ sprintf(p, "P5\n\n%59d\n%59d\n255\n", šir, šir); // precisely calculated with dc(1) (:
+ int stopnja = atoi(argv[1]);
+ double koeficienti[stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
+ double ničle[2*stopnja]; // ima pa n ničer, 2n+0 so realni deli, 2n+1 pa imaginarni
+ gsl_set_error_handler_off();
+ gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
+ for (int i = 0; i < 1 << (stopnja+1); i++) {
+ pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
+ if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
+ nekonvergiranih++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
+ for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
+ int višina_na_sliki = šir/2 - ničle[j+1]*(šir/4);
+ int širina_na_sliki = šir/2 + ničle[j]*(šir/4);
+ if (višina_na_sliki > šir || širina_na_sliki > šir
+ || višina_na_sliki < 0 || širina_na_sliki < 0) {
+ izven_slike++;
+ continue;
+ }
+ slika[šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki]++;
+ }
+ }
+ gsl_poly_complex_workspace_free(w);
+ if (munmap(p, 128 + šir*šir) == -1)
+ perror("munmap"); // nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ printf("%d ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%d polinomov ni konvergiralo\n",
+ izven_slike, nekonvergiranih);
+ return 0;
+}
diff --git a/mat/programčki/ničle.singlethreaded16bit.c b/mat/programčki/ničle.singlethreaded16bit.c
new file mode 100644
index 0000000..2412a1a
--- /dev/null
+++ b/mat/programčki/ničle.singlethreaded16bit.c
@@ -0,0 +1,82 @@
+#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
+#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov v manj kot 105 vrsticah
+#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra -pedantic -lgsl -lm ničle.c
+#include <sys/types.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
+#include <sys/stat.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
+#include <fcntl.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
+#include <sys/mman.h> // enotska krožnica je na četrtini podane širine
+#include <string.h>
+#include <unistd.h>
+#include <gsl/gsl_errno.h>
+void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
+ while (številka) {
+ *izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
+ številka >>= 1;
+ }
+}
+int main (int argc, char ** argv) {
+ int izven_slike = 0;
+ int nekonvergiranih = 0;
+ if (argc != 1+3) {
+ fprintf(stderr, "uporaba: %s stopnja ime širina\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
+ return 1;
+ }
+ int šir = atoi(argv[3]);
+ int fd;
+ if ((fd = open(argv[2], O_CREAT | O_RDWR, 00664)) == -1) {
+ perror("open");
+ return 2;
+ }
+ if (ftruncate(fd, 128 + šir*šir*2) == -1) {
+ perror("ftruncate");
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ return 3;
+ }
+ void * p;
+ if ((p = mmap(NULL, 128+šir*šir*2, PROT_READ|PROT_WRITE, MAP_SHARED, fd, 0)) == MAP_FAILED) {
+ perror("mmap");
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ return 4;
+ }
+ unsigned char * slika = (unsigned char *) p + 128;
+ memset(p, 0, 128 + šir*šir*2);
+ sprintf(p, "P5\n\n%58d\n%58d\n65535\n", šir, šir); // precisely calculated with dc(1) (:
+ int stopnja = atoi(argv[1]);
+ double koeficienti[stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
+ double ničle[2*stopnja]; // ima pa n ničer, 2n+0 so realni deli, 2n+1 pa imaginarni
+ gsl_set_error_handler_off();
+ gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(stopnja+1);
+ int prej_izpisano = 6969;
+ for (int i = 0; i < 1 << (stopnja+1); i++) {
+ if (prej_izpisano != i*1000/(1 << (stopnja+1))) {
+ prej_izpisano = i*1000/(1 << (stopnja+1));
+ fprintf(stderr, "\rRačunam in rišem ničle: %d promilov", prej_izpisano);
+ }
+ pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
+ if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
+ nekonvergiranih++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
+ for (int j = 0; j < 2*stopnja; j += 2) {
+ int višina_na_sliki = šir/2 - ničle[j+1]*(šir/4);
+ int širina_na_sliki = šir/2 + ničle[j]*(šir/4);
+ if (višina_na_sliki > šir || širina_na_sliki > šir
+ || višina_na_sliki < 0 || širina_na_sliki < 0) {
+ izven_slike++;
+ continue;
+ }
+ slika[2*šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki*2+1]++;
+ if (!slika[1*šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki*2+1])
+ slika[2*šir*višina_na_sliki+širina_na_sliki*2]++;
+ }
+ }
+ fprintf(stderr, "\r KONČANO \n");
+ gsl_poly_complex_workspace_free(w);
+ if (munmap(p, 128 + šir*šir) == -1)
+ perror("munmap"); // nima smisla ukinjat programa, sistem si je sam kriv >:)
+ if (close(fd) == -1)
+ perror("close");
+ printf("%d ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%d polinomov ni konvergiralo\n",
+ izven_slike, nekonvergiranih);
+ return 0;
+}
diff --git a/mat/programčki/ničle.wannabe-multithreaded.c b/mat/programčki/ničle.wannabe-multithreaded.c
new file mode 100644
index 0000000..66954be
--- /dev/null
+++ b/mat/programčki/ničle.wannabe-multithreaded.c
@@ -0,0 +1,92 @@
+#include <stdlib.h> // navdih za to je tedx predstavitev andreja bauerja z naslovom ničle
+#include <stdio.h> // to je izris ničel littlewoodovih polinomov
+#include <gsl/gsl_poly.h> // prevod: gcc -Wall -Wextra ničle.c -lgsl -lm -pthread
+#include <pthread.h> // program na poti "ime" izdela kvadratno PGM datoteko podane višine
+#include <gsl/gsl_errno.h> // za nadaljno obdelavo je uporabno, če je širina liha; ni pa nujno
+#include <string.h> // algoritem se da paralelizirati, ampak jaz imam samo en procesor
+struct nit { // enotska krožnica je na četrtini podane širine
+ int začetek;
+ int konec; // nit, pomni, da računaš DO konca in konca ne računaš; hvala
+ unsigned int * platno;
+ pthread_t nit;
+ int stopnja;
+ int širina;
+};
+void pripravi_koeficiente (double * izhod, int številka) {
+ while (številka) {
+ *izhod++ = številka & 1 ? 1 : -1;
+ številka >>= 1;
+ }
+}
+_Atomic unsigned long long int izvs = 0, nekonv = 0;
+void * računaj (void * vhod) {
+ struct nit * nit = (struct nit *) vhod;
+ double koeficienti[nit->stopnja+1]; // kako prikladno! polinom nte stopnje ima n+1 členov
+ double ničle[2*nit->stopnja]; // ima pa n ničel, 2n so realni deli, 2n+1 pa imagin.
+ gsl_poly_complex_workspace * w = gsl_poly_complex_workspace_alloc(nit->stopnja+1);
+ for (int i = nit->začetek; i < nit->konec; i++) {
+ pripravi_koeficiente(koeficienti, i); // noben člen ni 0, vsi so bodisi 1 bodisi -1
+ if (gsl_poly_complex_solve(koeficienti, nit->stopnja+1, w, ničle) != GSL_SUCCESS)
+ nekonv++; // uuu, lahko bi recimo narisali tiste, ki ne konver.
+ for (int j = 0; j < 2*nit->stopnja; j += 2) {
+ int višs = nit->širina/2 - ničle[j+1]*(nit->širina/4);
+ int širs = nit->širina/2 + ničle[j]*(nit->širina/4);
+ if (višs > nit->širina || širs > nit->širina || višs < 0 || širs < 0) {
+ izvs++;
+ continue;
+ }
+ nit->platno[nit->širina*višs+širs]++;
+ }
+ }
+ gsl_poly_complex_workspace_free(w);
+ return NULL;
+}
+int main (int argc, char ** argv) {
+ if (argc != 1+3) {
+ fprintf(stderr, "takole: %s stopnja širina niti\n", argv[0] ? argv[0] : "ničle");
+ return 1;
+ }
+ int r = 0, zač = 0, stopnja = atoi(argv[1]), širina = atoi(argv[2]), šn = atoi(argv[3]);
+ gsl_set_error_handler_off();
+ struct nit niti[šn];
+ for (int i = 0; i < šn; i++) {
+ niti[i].začetek = zač;
+ niti[i].konec = (zač += ((1 << (stopnja+1))-1) / šn);
+ niti[i].stopnja = stopnja;
+ niti[i].širina = širina;
+ if (!(niti[i].platno = malloc(sizeof(*niti[i].platno)*širina*širina))) {
+ fprintf(stderr, "premalo delovnega spomina\n");
+ return 2;
+ }
+ if ((r = pthread_create(&niti[i].nit, NULL, računaj, &niti[i]))) {
+ fprintf(stderr, "pthread_create: %s (%d)\n", strerror(r), r);
+ return 3;
+ }
+ }
+ for (int i = 0; i < šn; i++) {
+ if ((r = pthread_join(niti[i].nit, NULL))) {
+ fprintf(stderr, "pthread_join: %s (%d)\n", strerror(r), r);
+ return 4;
+ }
+ }
+ printf("P5 %d %d 256\n", širina, širina);
+ unsigned long long int over = 0;
+ for (int i = 0; i < širina*širina; i++) {
+ unsigned long long int sešt = 0;
+ for (int j = 0; j < šn; j++)
+ sešt += niti[j].platno[i];
+ if (sešt > 65535) {
+ fputc(0xFF, stdout);
+ over++;
+ continue;
+ }
+ fputc(sešt >> 8, stdout);
+ fputc(sešt % 256, stdout);
+ }
+ for (int i = 0; i < šn; i++) {
+ free(niti[i].platno);
+ }
+ fprintf(stderr, "%llu ničel je izven 2+2i (izven slike)\n%llu polinomov ni konvergiralo\n"
+ "%llu vrednosti na sliki je preseglo najv. vrednost\n", izvs, nekonv, over);
+ return 0;
+}
generated by cgit v1.2.3 (git 2.25.1) at 2024-11-17 06:54:53 +0100